| čet | pet | sob | ned |
| 0°C | 6°C | 4°C | 11°C |
| 14°C | 17°C | 19°C | 24°C |
Začetki ustanovitve arhiva v Novem mestu segajo v leto 1935, ko je Muzejsko društvo pričelo zbirati muzealije in arhivalije za bodoči novomeški oziroma dolenjski muzej. Po drugi svetovni vojni je bil ustanovljen okrajni arhiv. Od leta 1952 je bil upravnik muzeja istočasno tudi vodja arhiva.
Z izzidom Zakona o arhivskem gradivu in arhivih leta 1966 so postopoma vse občine z območja Dolenjske in Bele krajine, poverile službo varstva arhivskega gradiva Mestnemu arhivu Ljubljana. Za območje dolenjskih in belokranjskih občin je bila leta 1973 ustanovljena Enota za Dolenjsko in Belo krajino v Novem mestu, ki danes obsega štiri upravne enote (Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje).
Ohranjenega je zelo malo starejšega gradiva Nekaj več ga je od začetka 19. st. dalje, in sicer gradivo uprave (kresije, okrajnega glavarstva, občin), sodišča, zemljiške knjige, hranilnic in posojilnic, društev in šol ter normalije. Medvojno gradivo in gradivo NOB skoraj ni ohranjeno. Sorazmerno dobro je ohranjeno gradivo iz prvih povojnih let z izjemo gradiva gospodarskih organizacij.
Enota hrani prek 400 fondov oziroma okoli 1000 tekočih metrov arhivskega gradiva od leta 1621 dalje. Uporabnikom arhivskega gradiva so na voljo priročna knjižnica, kopirni stroj in mikrofilmski laboratorij.