| čet | pet | sob | ned |
| 0°C | 6°C | 4°C | 11°C |
| 14°C | 17°C | 19°C | 24°C |
Knjižnica Mirana Jarca je bila ustanovljena 8. 2. 1946 z nalogo, da zbira, obdeluje, hrani in posreduje različno leposlovno in strokovno literaturo ter informacije.
Današnja sodobna knjižnica sledi napredku časa, temelji na računalniški obdelavi in izposoji gradiva, postaja informacijski center, delavci pa se permanentno dodatno izobražujejo.
V sklopu knjižnice delujejo naslednji oddelki izposoje:
Namenjen je izposoji leposlovne literature za predšolske in šoloobvezne otroke, mladim bralcem pa izposoja tudi poučno strokovno literaturo. Je edini oddelek, ki se še nahaja v starem objektu knjižnice v stavbi št. 26 in čaka na obnovo prostorov.
Namenjen je zadovoljevanju študijskih in izobraževalnih potreb prebivalcev našega območja. Na oddelku sta tudi dve časopisni čitalnici, kjer imajo uporabniki možnost prebirati tekočo periodiko. Člani naše knjižnice imajo proti plačilu tudi možnost uporabe računalnika.
Oddelek za odrasle je danes namenjen širjenju bralne in jezikovne kulture; uporabnikom nudi leposlovje, literarne ter jezikovne učbenike, priročnike in slovarje. Na oddelku je tudi zvočno izolirana študijska čitalnica.
Čeprav ima potujoča knjižnica svoj prostor v knjižnici, kjer sta delovni prostor in skladišče gradiva, je njen primarni dom bibliobus (novega, sodobnejšega je knjižnica dobila leta 1999). Trije zaposleni izposojajo knjige po okoliških krajih Novega mesta, v Revozu in Krki ter v Domu starejših občanov.
V romskem naselju Žabjak - Brezje so leta 1998 postavili stari bibliobus, tako da izposojajo gradivo tudi Romom, enota pa deluje v okviru potujoče knjižnice. To je del projekta “Življenje brez predsodkov”, ki so ga začeli izvajati leta 1998.
Mreža krajevnih knjižnic danes dopolnjuje delo potujoče knjižnice. Lokacije ima v Straži, Šentjerneju, Škocjanu in na Otočcu. Oddelki mreže še nimajo računalniške izposoje, poleg tega pa je tudi čas odprtosti krajši kot v matični knjižnici.
Oddelek se imenuje po prvem upravniku knjižnice, Bogu Komelju, ki je načrtno zbiral in urejal tudi t.i. neknjižno gradivo ter osnoval in vodil ta oddelek. V posebnih zbirkah danes hranimo več kot 100 000 kosov raznovrstnega "posebnega" gradiva.
