Služba za zaščito, reševanje in obrambne priprave

Zaščita in reševanje je del sistema nacionalne varnosti, ki združuje enote civilne zaščite, javno gasilsko službo, gospodarske družbe, nevladna društva, klube in druge organizacije, ki skupaj pomagajo ogroženemu prebivalstvu ob naravnih in drugih nesrečah.

Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami določa, da občina ureja in izvaja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami na svojem obmocju. V občinski pristojnosti je:

  • urejanje sistema zaščite, reševanja in pomoči v občini v skladu s tem zakonom;
  • spremljanje nevarnosti, obveščanje in alarmiranje prebivalstva o pretečih nevarnostih;
  • zagotavljanje elektronskih komunikacij za potrebe zaščite, reševanja in pomoči v skladu z enotnim informacijsko komunikacijskim sistemom;
  • nacrtovanje in izvajanje zaščitnih ukrepov;
  • izdelava ocen ogroženosti ter nacrtov zaščite in reševanja;
  • organiziranje, razvijanje ter vodenje osebne in vzajemne zaščite;
  • organiziranje, vodenje in izvajanje zaščite, reševanja in pomoči na območju občine;
  • dolocanje, organiziranje in opremljanje organov, enot in služb Civilne zaščite ter drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč v občini;
  • zagotavljanje nujnih sredstev za zacasno nastanitev v primeru naravnih in drugih nesrec;
  • dolocanje in izvajanje programov usposabljanja občinskega pomena;
  • usklajevanje nacrtov in drugih priprav za zaščito, reševanje in pomoč s sosednjimi občinami in državo;
  • zagotavljanje osnovnih pogojev za življenje ter odpravljanje posledic naravnih in drugih nesrec;
  • dolocanje organizacij, ki so posebnega pomena za zaščito, reševanje in pomoč v občini;
  • mednarodno sodelovanje na podrocju zaščite, reševanja in pomoči v skladu s tem zakonom.

Občine pri opravljanju nalog varstva pred naravnimi in drugimi nesrecami sodelujejo med seboj ter lahko v ta namen združujejo sredstva in oblikujejo skupne službe za opravljanje skupnih zadev varstva pred naravnimi in drugimi nesrecami.

Župan skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrecami, sprejme nacrte zaščite in reševanja, doloci vrsto in obseg sil za zaščito, reševanje in pomoč, vodi zaščito, reševanje in pomoč ter odpravljanje posledic naravnih in drugih nesrec in skrbi za obvešcanje prebivalcev o nevarnostih, stanju varstva in sprejetih zaščitnih ukrepih. Za operativno-strokovno vodenje zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrecah župan imenuje poveljnika Civilne zaščite občine ter sektorske in krajevne poveljnike in štabe Civilne zaščite.

Poveljnik Civilne zaščite je oseba, ki jo imenuje župan in je njemu neposredno odgovoren. Preverja intervencijsko pripravljenost sil in sredstev za zaščito, reševanje in pomoč, vodi ali usmerja zaščito, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrecah, skrbi za povezano in usklajeno delovanje vseh sil za zaščito, reševanje in pomoč, daje mnenja in predloge v zvezi s pripravami in delovanjem sil za zaščito, reševanje in pomoč ter mnenja in predloge za odpravo škode, ki jo povzrocijo naravne in druge nesrece, predlaga imenovanje clanov štaba Civilne zaščite Mestne občine Novo mesto. Poveljnik Civilne zaščite lahko za vodenje posameznih intervencij za zaščito, reševanje in pomoč doloci vodjo intervencije.

Strokovna služba za zaščito in reševanje opravlja upravne, strokovne in druge naloge zaščite in reševanja v pristojnosti občine. Glavne naloge strokovne službe so izdelava ocen ogroženosti ter nacrtov zaščite in reševanja, izdelava programov in letnih nacrtov varstva pred naravnimi in drugimi nesrecami ter organiziranje, opremljanje in usposabljanje občinskih sil za zaščito, reševanje in pomoč.

Vodja intervencije vodi zaščito, reševanje in pomoč na kraju nesrece. Kdo vodi zaščito, reševanje in pomoč pri intervenciji je doloceno v nacrtih zaščite in reševanja. Za vodenje posameznih intervencij (za zaščito, reševanje in pomoč) lahko doloci vodjo intervencije tudi poveljnik Civilne zaščite. V primeru velikih nesrec vodja intervencije vodi intervencijo v skladu z usmeritvami pristojnega štaba civilne zaščite.

Zaklonišce je del objekta ali objekt, ki je zgrajen in opremljen s filtroventilacijskimi napravami in bivalno opremo, ki omogoca praviloma nekajdnevno bivanje in zaščito pred delovanjem bojnih sredstev ter radiološko, kemijsko in biološko zaščito.Zaklonilnik je praviloma preurejen prostor ali zacasni objekt, zgrajen kot pokrit rov, ki omogoca zaščito pred neposrednim delovanjem bojnih sredstev.« V skladu z ZVNDN skrbi za javna zaklonišca lokalna skupnost. (65. clen) Ob navedenem je lokalna skupnost investitor javnih zaklonišc. (68. clen).

Gasilstvo in javna gasilska služba

občina v skladu s svojimi pristojnostmi zagotavlja organiziranost, opremljanje in delovanje gasilstva in na podlagi nacrta varstva pred požarom in nacrta Javne gasilske službe, občina zagotavlja zanj tudi sredstva. Lokalno javno gasilsko službo in naloge zaščite, reševanja in pomoči v Mestni občini Novo Mesto, opravljajo na podlagi nacrta JGS:

  • poklicna gasilska enota - Javni zavod Gasilsko reševalni center Novo mesto,
  • prostovoljne operativne gasilske enote s sedežem na obmocju Mestne občine Novo mesto, na svojih operativnih obmocjih.

Poklicne gasilske enote se organizirajo kot zavod (ali kot režijski obrat). Ustanovitelj zavoda je lokalna skupnost. Opravljajo preventivna in operativna dela v zvezi z varstvom pred požarom ter zaščito in reševanjem ob naravnih in drugih nesrecah na obmocju, za katero so ustanovljene.

Prostovoljne gasilske enote v gasilskih društvih opravljajo javno službo, ce izpolnjujejo z zakonom dolocene pogoje in ce jih za opravljanje javne službe doloci pristojni organ lokalne skupnosti. Prostovoljna gasilska enota v skladu s pooblastilom opravlja preventivna in operativna dela v zvezi z varstvom pred požarom ter zaščito in reševanjem obmocja. Na obmocju MO Novo mesto, koncesijo za opravljanje JGS imajo: PGD Brusnice, PGD Dolž, PGD Gabrje, PGD Kamence, PGD Lakovnice, PGD Mali Podljuben, PGD Novo mesto, PGD Otocec, PGD Podgrad–Mehovo, PGD Potov vrh-Slatnik, PGD Precna, PGD Ratež, PGD Smolenja vas, PGD Stopice, PGD Stranska vas, PGD Šmihel NM, PGD Uršna sela, PGD Ždinja vas, na svojih operativnih obmocjih.

Gasilske enote v podjetjih so vecinoma ustanovljene s strani podjetja in namenjene za izvajanje požarne varnosti na obmocju obrata ali gospodarske družbe. Lokalna skupnost lahko pooblasti podjetje, zavod in drugo organizacijo, v kateri je primerna gasilska enota, za opravljanje nalog gasilstva na obmocju ali delu obmocja lokalne skupnosti pod pogoji, ki veljajo za prostovoljne gasilske enote.

Javni zavod Gasilsko reševalni center Novo mesto izvaja požarno varnost na celotnem obmocju Mestne občine Novo mesto ter naloge tehnicnega reševanja in reševanja na cesti na obmocju vseh novih občin, ki so nastale iz prejšnje občine Novo mesto. Ustanovitelj zavoda je Mestna občina Novo mesto.

Civilna zaščita

Civilna zaščita je namensko organiziran del sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrecami. Obsega organe vodenja, enote in službe za zaščito, reševanje in pomoč, zaščitno in reševalno opremo ter objekte in naprave za zaščito, reševanje in pomoč. Civilna zaščita ter druge dejavnosti varstva pred naravnimi in drugimi nesrecami so humanitarne in nevojaške narave.

Pri varstvu pred naravnimi in drugimi nesrecami morajo državljani:

  • sodelovati v Civilni zaščiti;
  • dajati materialna sredstva (materialna dolžnost);
  • se usposabljati za zaščito, reševanje in pomoč.

Državljan Republike Slovenije je obveznik Civilne zaščite, ce ni razporejen k opravljanju vojaške dolžnosti ali k opravljanju delovne dolžnosti pod pogoji, dolocenimi s predpisi. Dolžnost sodelovanja v Civilni zaščiti se zacne z 18. letom in traja do 63. leta (moški) oziroma 55. leta (ženske) starosti.

V Civilni zaščiti lahko prostovoljno sodelujejo:

  • moški in ženske, ki so stari najmanj 15 let;
  • matere in samohranilci, z otrokom, ki še ni dopolnil 15 let starosti;
  • moški in ženske, katerim je prenehala dolžnost iz prejšnjega clena.

Osebe, ki prostovoljno sodelujejo v Civilni zaščiti, imajo pravice in dolžnosti kot drugi pripadniki Civilne zaščite.

V Civilno zaščito državljana razporedi upravni organ, pristojen za obrambne zadeve oziroma za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrecami. Državljan, ki je razporejen v Civilno zaščito (pripadnik Civilne zaščite), dobi knjižico pripadnika Civilne zaščite.

Pripadnik Civilne zaščite je lahko vpoklican na zbor zaradi razporeditve, k uvajalnemu, temeljnemu in dopolnilnemu usposabljanju ter k opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči. Pripadniki Civilne zaščite ter prostovoljci, ki sodelujejo pri opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči, imajo med opravljanjem nalog, usposabljanjem ter izvrševanjem materialne dolžnosti pravico do nadomestila place oziroma izgubljenega zaslužka za cas odsotnosti z dela, uživajo pa tudi pravice na podlagi predpisov o zdravstvenem, pokojninskem in invalidskem zavarovanju.

Za naloge zaščite, reševanja in pomoči lokalnega pomena se organizirajo sledeca društva, klubi in organizacije: Jamarski klub Novo mesto, Klub za podvodne aktivnosti Novo mesto, Potapljaški klub M-3, Klub za šolanje psov Precna-Novo mesto, Klub ljubiteljev psov K-9, Skavtska skupina Novo mesto, Radio klub Novo mesto in CB Radio klub Krka.

Civilna obramba

Civilna obramba je celota ukrepov in dejavnosti državnih organov, organov lokalne samouprave, gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij ter državljanov, s katerimi se z nevojaškimi sredstvi in nacini podpira in dopolnjuje vojaška obramba države, zagotavlja delovanje oblasti ter preskrba, zaščita in preživetje prebivalstva v vojnem stanju.

Civilno obrambo sestavljajo:

  • ukrepi državnih organov in organov lokalne samouprave za delo v vojni,
  • gospodarska obramba,
  • psihološka obramba,
  • druge nevojaške oblike obrambe.

Ukrepi organov lokalne skupnosti za delo v vojni (civilna obramba):

  • občinski organi dolocijo svojo organizacijo in nacin dela v vojnem stanju tako, da zagotovijo nepretrgano opravljanje nalog iz svoje pristojnosti.
  • Župan v vojnem stanju sprejema potrebne ukrepe in akte, ce se občinski svet ne more sestati, in jih predloži v potrditev svetu takoj, ko se ta lahko sestane.
  • občinam lahko vlada v vojnem stanju naloži, da opravljajo dolocene naloge v zvezi z izvajanjem civilne obrambe.
  • Župan lahko predlaga upravnemu organu, pristojnemu za obrambne zadeve, da se na delovno dolžnost razporedijo občinski delavci, potrebni za delo v vojni.

Ostale obveznosti organov lokalne samouprave v obrambnem sistemu:

  • dolžni so pomagati pri organizaciji kurirske službe in izvajanju mobilizacije;
  • dolžni so pomagati pri pripravah in organizaciji proizvodnje ter storitev v vojni.
Povezave

 

Dokumenti službe ZRP
| Pravno obvestilo | T-media d.o.o. |
Domov
-
Zemljevid straniNatisniIskanje Kontakt Domov