Ljubilanti 90 v naši KS Bršljin v letu 2015

datum: 27. 04. 2016

Živimo v času, ko vse več ljudi potrebuje pomoč, kakršnokoli.

Z roko v roki lahko blažimo stiske in pomagamo…..

 Spoštovani krajani!

 

 Že toliko let zapored enkrat letno potrkamo na vaša vrata in vaš prispevek za članarino sprejemamo kot vašo nesebično pomoč, vašo dobrodelnost in vaš občutek za sočloveka. Hvala vam!

 Ob tej priložnosti dovolite, da vas seznanimo z našo dejavnostjo v minulem letu. V naši krajevni skupnosti smo z zbranimi sredstvi pomagali socialno ogroženim družinam, omogočili letovanje in šolo v naravi kar nekaj otrokom, del sredstev smo namenili v šolski sklad, organizirali že tradicionalno srečanje starostnikov, obiskali 90 letne jubilante in obdarili starostnike ob novem letu.

 Še več pa si želimo storiti za vas in se približati vašim željam in potrebam,

 zato bodo vaši predlogi dragoceni, naša vloga in delo pa bo odraz vas, dragi krajani. Le te lahko izrazite osebno ali po telefonu 040 389 828.

Obveščamo vas, da vsak

PRVI TOREK V MESECU ob 17 uri

 v prostorih Krajevne skupnosti Bršljin

 

opravljamo meritve krvnega tlaka in dvakrat letno tudi merjenje holesterola in krvnega sladkorja za vse naše krajane. Ob dnevih merjenja načrtujemo tudi organizacijo predavanj o zdravem načinu življenja in o najbolj pogostih zdravstvenih težavah današnjega časa.

 

 Iskreno vabljeni na meritve, vedno dobrodošli in lepo pozdravljeni!

 

 Predsednica KORK Bršljin

Novo mesto, februar 2016 Marta Gantar

 

 

Predstavljamo vam naše krajane-ke, ki so v letu 2015 praznovali jubilejnih 90 let. Ob tej priložnosti smo jih vse v imenu KORK Bršljin obiskali in se skupaj z njimi poveselili tega veselega dogodka. Ene smo obiskali na domačem naslovu, druge na domovanju v domovih starejših občanov. Vsepovsod so bila srečanja prisrčna in dobrodošla. Spoznajte jih tudi vi.

Jožefa Jakopec se je rodila v zavedni kmečki družini 19. 01. 1925 zakoncema Šinkovec Antonu, ki je bil Maistrov borec za severno mejo in Jožefi, kot druga hči. Rasla je v družbi dveh bratov in treh sestra. Pred drugo svetovno vojno je končala osnovno šolo v vasi Šempeter ( Otočec ) pri Novem mestu.

Med vojno je delala kot skojevka s Slavko Becele. Partizane je oskrbovala s hrano in propagandnim materialom. Partizani so redno prihajali na domačijo, zato je družina živela v strahu pred domačimi izdajalci.

Takoj po vojni se je udeležila delovne brigade, ki je gradila želežniško progo Begov Han v Bosni. Po vrnitvi domov je dobila možnost, da se je vpisala v knjigovodsko šolo, ki jo je opravila z odliko in se zaposlila v Okrajni zadružni zvezi.

Po sklenitvi zakonske zveze 1948 z Jakopec Milošem, se je kmalu zaposlila v mesariji kot blagajničarka in ob delu naredila še strojepisni tečaj. Tako je lahko našla delo v računovodstvu Tovarne perila novo mesto, kasnejši Labod, kjer je delala vse do upokojitve. Ves čas dela v tovarni je bila tudi partijska sekretarka.

Zaradi zdravstvenih težav se je upokojila že pri 47 letih in v pokoju vso skrb posvečala svoji družini, možu in hčerama Jelici in Alenki in kasneje štirim vnukom Boštjanu, Mateju, Jerneju in Bojanu. Le ti so v njenem varstvu preživeli veliko veselih in brezskrbnih uric. Danes so ji veliko veselje tudi trije pravnuki.

Jožef Lihtineker se je rodil 27. 04. 1925 v Mojstrani pod Mežakljo na Jesenicah. V družini je bilo osem otrok. Leta 1933 so v družini izgubili očeta, ker se je ponesrečil v tovarni na Jesenicah.

Živeli so zelo težko, sami s svojo mamo in starimi starši. Že ko je bil star štiri leta, je moral služiti kot kozji pastir, tako so doma imeli vsaj mleko in žgance. Osnovno šolo je dokončal na Dovjem. Leta 1947 je odšel v vojsko in tam ostal do svoje upokojitve, leta 1972.

Vseskozi je rad pomagal ljudem pri delu. V zakonu so se mu rodili štirje otroci. Danes ima osem vnukov in dvanajst pravnukov. Rad bere, karta, gleda televizijo in posluša radio. Žal mu je, da ne more več plesti košarice, po katerih ga je poznalo veliko ljudi. Njegov dom je zdaj pri hčeri v Bršljinu.

Anica Gorenc se je rodila 23. 07. 1925 v Jelšah v Leskovcu pri Krškem. Mladost je preživela skupaj s sestrama in bratom na domu vse do začetka druge svetovne vojne, ko so jih izselili v Nemčijo. Po vrnitvi domov se je zaposlila na krajevnem uradu.

Leta 1949 se je poročila in se z možem preselila v Novo mesto, kjer sta si ustvarila družino. Rodila je sina in hčer. Ko sta malo odrasla, se je zaposlila v mestni pekarni in tam ostala do upokojitve. Takrat sta se z možem tudi preselila k hčerki, kjer živi še danes. Žal že dve leti sama, ker ji je mož umrl.

V veliko veselje so ji štirje vnuki, osem pravnukov in ena pravnukinja.

Julijana Pavlič je rojena 08. 12. 1925 v Veliki Loki v veliki kmečki družini, v kateri je odraslo devet otrok. Družina se je pogosto selila, nazadnje je Julijana skupaj z njimi živela na Muhaberju. Že pred vojno je skupaj s sestrami delala v gostinstvu. Med vojno je bila najprej aktivna v ilegali, nato se je pridružila partizanom. Po vojni si je z Antonom Pavličem ustvarila družino in na njegovi domačiji v Cegelnici zgradila svoj dom. Do upokojitve je bila zaposlena kot kuharica v gasilskem domu v Novem mestu. Julijana je že precej let vdova, ob strani ji stojita hčerka Marinka in sin Tone z vnuki in pravnuki.

Dneve v starosti že nekaj časa preživlja v Domu starejših občanov v Trebnjem, kjer je skupaj s predstavnicami Rdečega križa, Zveze združenj borcev, Mestne občine Novo mesto in svojimi domačimi proslavila visok življenski jubilej.