vodilna slika

Odgovore na vprašanja in pobude v skladu s Poslovnikom občinskega sveta Mestne občine Novo mesto pripravijo pristojni uradi občinske uprave.

Svetniki lahko svoja vprašanja oddate na povezavi.

Pred objavo jih potrdita direktor občinske uprave in župan.

9001-11/2019-217 Vzdrževanje zanemarjenih zemljišč in objektov v strnjenih naseljih


Datum: 06. 02. 2020
Urad: Urad za razvoj in prostor
Svetniška skupina: SLS - Slovenska ljudska stranka
Svetnik: Mag. Franci Bačar

Pobuda

Pobuda županu in Občinski upravi, da na osnovi Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2) in Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor prouči, ali je mogoče z občinskim odlokom urediti področje nevzdrževanih objektov in parcel v strjenih naseljih.

1. Lastniki objektov, ki ležijo v strnjenih naseljih na območju Mestne občine Novo mesto, so dolžni funkcionalna zemljišča, na katerih ti objekti stojijo, vzdrževati tako, da huje ne kazijo zunanje podobe naselja in krajine.

V ta namen so dolžni:

– redno vzdrževati elemente žive narave in izvajati košnjo, obrezovanje drevja, žive meje in okrasnih rastlin;

– s teh površin odstraniti kosovne ali druge odpadke, odpadni gradbeni, lesni, kovinski ali zemeljski material, pokvarjeno in zanemarjeno tehnično opremo in aparate ipd.;

– primerno urediti in čistiti izložbena okna prodajaln in poslovnih prostorov (v primeru, da lokal ne obratuje, mora lastnik iz izložbenega prostora odstraniti vse predmete, ki tja ne sodijo po svoji funkciji ali pa izložbeno okno zastreti); – s pročelij objektov odstraniti vse neprimerne in žaljive napise ali plakate ter odstraniti druge panoje, oglase ali svetlobna telesa, za katere nimajo dovoljenj, izdanih na podlagi veljavnih predpisov.

2.Merila za določitev nevzdrževanih objektov in ukrepe, kot so: izvesti nujna vzdrževalna dela, rekonstrukcijo ali jih odstraniti.

O tej problematiki je bil nedavno objavljen članek v Dolenjskem listu, odgovor MONM pa je bil, da občina ni pristojna.                                                            

priloga 8.pdf

Odgovor

Pobudo podpiramo in se zavedamo problematike zagotavljanja nevzdrževanih objektov tako v mestnem jedru kot na preostalem območju občine.

S sprejetjem novega Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št, 61/17 – ZureP-2) je bil občinam dan instrument vplivanja  na izgled naselij, saj lahko za ohranjanje in izboljšanje podobe naselja in krajine ob hkratnem upoštevanju zahtev s področja urejanja prostora, graditve, varstva okolja, varstva kulturne dediščine in ohranjanja narave v določenih primerih zapove upoštevanje prostorskega načrta in ustrezno izvedbo posega v prostor tako, da odredi vzdrževanje (240. do 243. člen ZUreP-2). Vzdrževanje se lahko odredi, če so na objektih ali zemljiščih, vključno z zasaditvijo teh zemljišč in na drugih sestavinah zemljišč, takšne pomanjkljivosti, da zaradi izrabljenosti, zastarelosti, vremenskih vplivov, lastnega učinkovanja ali učinkovanja tretjih kvarno vplivajo na podobo naselja in krajine ali ovirajo redno rabo okoliških javnih površin in so posledica opustitve redne in pravilne uporabe ter vzdrževanja teh nepremičnin, pa ne gre za nevarno gradnjo v skladu s predpisi, ki urejajo graditev. Kvarni vpliv je kombinacija pomanjkljivega stanja nepremičnin in njihove lokacije ali namena.

Merila za ugotavljanje pomanjkljivega stanja nepremičnin so zlasti:

močno odpadanje zaključnih plasti fasade,
poškodovana streha ali napušč,
poškodbe na fasadi, njena močna onesnaženost in spremembe njene barve ter teksture, zamakanje fasade zaradi poškodb strehe ali napušča,
poškodbe žlebov in neustrezno odvajanje padavinske vode,
poškodbe strešne kritine,
poškodbe stavbnega pohištva (vrat, oken in drugega stavbnega pohištva),
neizvedena ozelenitev objekta,
zaraslo grmičevje, previsoka ali nevzdrževana drevesa in drugo rastje, ki vpliva na rabo sosednjih, zlasti javnih površin, in na podobo varovane kulturne krajine,
neurejena okolica objekta, zlasti neurejeni pomožni objekti, kopičenje odpadkov ter gradbenega in drugega materiala na dvoriščih,
neurejena opuščena oziroma neaktivna gradbena jama ali gradbišče in
poškodovana urbana oprema (npr. klopi, igrala, ureditve na cestnih postajališčih ipd.)

Merila za ugotavljanje lokacije ali namena nepremičnine:

lega ob javnih površinah, kot so glavne ulice, mestne vpadnice, trgi, parki in druge urbanistično pomembne lokacije v naseljih (stanovanjske soseske, trgovsko poslovna območja ipd);
lega v območju varstva kulturne dediščine;
lega v območju turističnih znamenitosti;
lega ob objektih pomembnejše družbene infrastrukture;
lega v območju kulturne krajine oziroma zavarovanih naravnih vrednot.

Občina odredi izvedbo vzdrževalnih del z odločbo, s katero lastnika ali upravljavca nepremičnine zaveže, da v določenem roku izvede vzdrževalna dela, določi katera so ta dela in katere so pomanjkljivosti, ki kvarno vplivajo na podobo naselja ali krajine.

Pred izdajo odločbe občina preveri, ali so izpolnjeni pogoji za njeno izdajo, in osebi iz prejšnjega odstavka svetuje, kako naj bi se ukrepi, kot naj bi bili odrejeni, izvajali in kakšne so možnosti sofinanciranja iz proračunskih in drugih sredstev, če takšnih del zavezanec ne bi mogel iz gospodarskih in drugih razlogov izvesti sam in o nameravani izdaji seznaniti lastnika nepremičnine. Občina in lastnik lahko skleneta pisni dogovor o izvedbi vzdrževanja, v katerem se lahko dogovorita tudi za finančno soudeležbo občine.

Vzdrževalna dela je mogoče odrediti, če je izpolnjeno vsaj eno merilo za ugotavljanje pomanjkljivega stanja nepremičnin in vsaj eno merilo za ugotavljanje lokacije ali namena nepremičnine.

Če zavezanec v roku, določenem z odločbo, ne izvede predpisanih vzdrževalnih del, se opravi upravna izvršba za nedenarno obveznost v skladu s predpisom o splošnem upravnem postopku.

Iz vsega zgoraj navedenega izhaja, da gre za kompleksen postopek, ki terja sodelovanje več udeležencev, tako na strani lastnika nepremičnine kot na strani občine. Pred začetkom izvajanja navedenih ukrepov je potrebno pretehtati in ugotoviti pozitivne (predvsem urejenost naselja oziroma krajine) in negativne posledice sprejema odloka (predvsem finančne tako za lastnike kot tudi za občino (izvršbe, morebitno sofinanciranje ukrepov ipd.). Aktivnosti v zvezi z odreditvijo vzdrževanja še ne izvajamo. Upoštevajoč navedeno bomo k izvedbi ukrepov pristopili, ko bomo imeli na voljo več informacij, predvsem o tem, kakšne bodo njihove posledice.

Ocenjujemo, da poseben odlok z vidika določitve zgornjih meril ni potreben, razen v primeru, ko bi želeli določiti še podrobnejša merila in določiti tudi pristojnost izvajanja in nadzora nad odlokom.

Hkrati pa vas tudi seznanjamo, da  je mestna občina vključena v Mrežo občin za pripravo odloka o urejanju podobe naselij in krajine, ki je bila oblikovana na pobudo Skupnosti občin Slovenije ter sodeluje na organiziranih srečanjih in razpravah. V okviru dosedanjih razprav je bil sprejet predlog, da se pripravi krovni odlok za celotno Slovenijo, nato pa ga vsaka občina prilagodi posamezno glede na svoje potrebe. V okviru odloka o urejanju naselij in krajine pa bo po vsej verjetnosti vključeno tudi področje odreditve vzdrževanja objektov.

 

Pripravila:

 

Mojca Tavčar

vodja Oddelka za okolje in prostor

 

 

 

dr. Iztok Kovačič                                                                             dr. Vida Čadonič Špelič

vodja Urada za prostor in razvoj                                                               direktorica

 

 

Nazaj na seznam