Odgovore na vprašanja in pobude v skladu s Poslovnikom občinskega sveta Mestne občine Novo mesto pripravijo pristojni uradi občinske uprave.

Svetniki lahko svoja vprašanja oddate na povezavi.

Pred objavo jih potrdita direktor občinske uprave in župan.

902-0004/2024-176 Otroci, ki v Mestni občini Novo mesto ne dobijo vrtca

Datum: 22. 02. 2024
Urad: Urad za družbene dejavnosti
Svetniška skupina: Solidarnost
Svetnik: Uroš Lubej

Pobuda

Rad bi opozoril na problem otrok oziroma njihovih staršev, ki ne dobijo mesta v novomeških vrtcih. Situacija po mojem mnenju še vedno ni dobra in za kar precejšnje število staršev še vedno izrazito težka. 
Na čakalnem seznamu za vpis otrok v javno mrežo novomeških vrtcev je trenutno naslednja situacija: 
•         na seznamu je 86 otrok. Pri tem je že upoštevan tudi aprilski medletni oddelek oziroma vsi oddelki, ki smo jih letos že odprli oziroma jih še bomo.  
•         število otrok, katerih starši so sami zavrnili vpis, je 16, ostane torej 70 otrok. 
•         od teh 70 otrok jih je 10, ki želijo vpis v juliju in avgustu, vsi ostali pa pogoje za vpis otroka v vrtec izpolnjujejo nekje vmes med decembra 2023 in junijem 2024. Po mnenju stroke, nekdanjih svetovalke v vrtcu, jih je na listi še kakih 10-15, ki najverjetneje ne bi sprejeli ponujenega mesta. Se pravi, govorimo o približno 45 družinah, ki v javni mreži vrtcev do jeseni, do septembra, niso ali ne bodo dobili svojega mesta in so do takrat prepuščeni svoji iznajdljivosti. Govorimo o otrocih, ki dopolnijo starost 11 mesecev, in se njihovim staršem v celoti izteče porodniški dopust. 
Svoje podatke črpam iz virov, ki sem jih prejel od Občinske uprave Mestne občine Novo mesto. 
Imamo še vedno veliko število otrok, za katere nismo poskrbeli, kot bi bilo potrebno. 
To je gola statistika, v ozadju katere so stiske staršev, ki iz nastale situacije ne vidijo dobrega izhoda. 
Poleg nekaterih staršev, ki so se obrnili name, sem govoril tudi z dvema ravnateljicama. Ravnateljica enega od obeh novomeških javnih vrtcev mi je pojasnila, da so v njihovi svetovalni službi trenutno deležni vsakodnevnih klicev staršev nevpisanih otrok, ki sprašujejo, ali se bo odprl še kak medletni oddelek oziroma ali se je ali bo sprostilo kakšno mesto v obstoječih oddelkih. Svetovalne delavke pojasnjujejo, da mest ni in da novih oddelkov ne bo več. Usmerjajo jih v zasebne vrtce oziroma priporočajo, da si poiščejo varstvo pri zasebnih varuškah (se pravi, »na črno«). Ravnateljica je povedala, da so starši res zaskrbljeni in nemočni in včasih celo malce agresivni – kar v vrtcu razumejo, ker gre za precejšno stisko. 
Ker so starši usmerjani v zasebne vrtce, sem pri eni od mamic preveril, kako se je končalo njeno poizvedovanje pri zasebnih vrtcih. Pojasnila mi je, da je medtem ko je otrok spal, tri dni klicala in pošiljale mejla na naslednje naslove, navajam: 
Modrinček, Jana, vsi javni vrtci znotraj MO NM (+ Ringa Raja), Družinsko varstvo Žabice, Ajda, Varstvo otrok Marinka Cujnik,  Varstvo otrok Gordana Popovič, Petrov vrtec, Vrtec Sončki – Šmarjeta, Vrtec - Straža LEV - Varstvo Asa. Vsi so polni, povsod je bila njena prošnja zavrnjena. Mamica je precej obupana, jezna in se sprašuje, kako je mogoče, da v Mestni občini Novo mesto, ki navzven daje vtis občine z visoko kvaliteto bivanja, ni poskrbljeno za osnovne potrebe velikega števila družin. 
Govoril sem tudi z ravnateljico enega od zasebnih vrtec, ki je potrdila, da je situacija res kritična: sama ima na čakalnem seznamu 14 otrok, za en cel oddelek – poleg tega pa dnevno kličejo še vsaj po dva starša in sprašujejo po prostih mestih. Pri tem je prišlo do dodatnega udarca s strani ministrstva, ki je zavrnilo odprtje dodatnega oddelka – in to je tudi razlog za čakalni seznam 14 otrok. 
Rad bi opozoril na to, da sprejem otrok v javni vrtec ni stvar dobre volje občine, ampak zakonski minimum: natančneje, ko neka občina ugotovi, da je interes za vpis staršev tako velik, da se oblikuje skupina, mora to skupino tudi dejansko organizirati. Očitno so pogoji za to pri nas izpolnjeni; očitno je tudi, da so potrebe staršev bolj ali manj znane že od jeseni 2023. 
Spoštovani, velika večina otrok na čakalnem seznamu je naših občanov – in dejansko ima naša občina zakonsko obveznost vpisa samo do njih. Ampak v še težjem položaju so starši, ki se vozijo na delo v Novo mesto iz drugih občin ali pa živijo tukaj s statusom začasnega prebivališča. Takih je na čakalnem seznamu 13. 
Zakonodaja namreč ščiti zgolj otroke, stalne prebivalce neke občine. Glede njih namreč jasno nalaga obveznost občinam, da jim z dopolnjenim 11 mesecem starosti zagotovi mesto v javni mreži občine, seveda pod pogojem da je takih otrok vsaj 14. 
Starši, dnevni migranti, prav tako pa starši z začasnim prebivališčem, pa te zaščite nimajo. Otroka ne morejo pustiti v vrtcu v matični občini - ker hitro prekoračijo dovoljen čas, ko je otrok v vrtcu (9 ur). V občini, kamor migrirajo, pa dobijo izrazito manj "točk" kot domačini. Se pravi, na naši čakalni listi so ti starši povsem na dnu, povsem brez možnosti za rešitev znotraj javne mreže. 
Denimo, mamica, ki je tu že šest let, zaposlena v večjem podjetju, vendar nima še stalnega prebivališča, živita s partnerjem v najemnem stanovanju, pravi, da je na rabu obupa, žalostna, da je nekaj tednov do izteka porodniške, da ne ve, da kaj bo, ker prav nobene prave rešitve ni; da so starši oddaljeni 100 km, da razmišlja, da bi se vsak dan vozilo gor in dol, da razmišlja o polovičnem delavniku, kar pa spet ni rešitev, ker tudi za 4 ure nima rešitve itd. – sprašuje, kaj naj stori. 
Iz sistema so torej ti starši izključeni, obsojeni na varstvo na črnem trgu (kjer se bojijo tveganj, ker ne vejo, komu dajo otroka v varstvo), dedke in babice ali pa na to, da se ne vrnejo nazaj na delovno mesto. 
Ozrl sem se tudi malo naokoli, iskal primere dobrih praks, kjer bi dobil potrditev, da je problem rešljiv, če obstaja jasno zavedanje, da je to ne samo zakonska, ampak tudi moralna obveza občine, da vključi otroke v vrtec, ko se staršem izteče porodniški dopust. 
Ravnateljica vrtca Velenja ga. Nataša Doler mi je tako povedala, da pri njih začnejo s pripravo na odprtje medletnega oddelka takoj, ko vidijo, da se jim nabira število otrok, ki bodo potrebovali vpis. V javno mrežo tako posrkajo praktično vse, ki za to izrazijo potrebo. Čeprav gre za občino, ki je po številu prebivalcev nekoliko manjša od naše občine, oni praviloma vsako leto odprejo več medletnih oddelkov kot Novo mesto. V lanskem šolskem letu so tako odprli kar pet medletnih oddelkov, zadnji je po besedah ravnateljice bil odprt 1. junija 2023. Pojasnila mi je, da tudi pri njih v odnosu do občine seveda sklepajo kompromise, ampak da na obeh straneh obstaja jasno zavedanje, da morajo poskrbeti, da so otroci vpisani. Ravnateljica mi je povedala, da sama ne pomni, da bi kdaj bilo drugače. Na njihovem območju vsaj ravnateljica ne ve, da bi sploh obstajala kakšen zasebni vrtec – vsi otroci so bolj ali manj sprejeti v javno mrežo.
Spoštovani župan, sprašujem torej, kaj bo občina še naredila, da bo omogočila vpis in vključitev vsaj večine teh otrok v javno mrežo vrtcev. Zanima me, ali bomo izpolnili svojo zakonsko in moralno dolžnost do staršev in otrok? Sprašujem tudi ali bomo spregledali otroke, ki so sicer občani drugih občin, ampak njihovi starši delajo v novomeških podjetjih in na ta način vendarle pripomorejo tudi k dodani vrednosti Novega mesta?
Dodatno sprašujem še to: koliko otrok s skupnega čakalnega seznama nihče sploh ni kontaktiral in preveril interes za morebitni vpis v medletni oddelek?

Na vprašanje je na seji delno odgovoril župan Mestne občine Novo mesto Gregor Macedoni.
 

Odgovor

Na vprašanja je na seji že delno odgovoril župan, dodajamo še odgovor na vprašanje koliko otrok oz. staršev s skupnega čakalnega seznama s strani vrtca ni bilo kontaktiranih za morebitni vpis v medletni oddelek ter kakšni so bili razlogi za to.   

Na Centralnem čakalnem seznamu je ostalo 21 otrok, ki imajo naveden željeni datum vključitve pred odprtjem zadnjega medletnega oddelka z datumom 4. 4. 2024 in jim je bil ponujen sprejem, a so ostali na seznamu, ker jim enota ni ustrezala, 14 otrok, ker imajo premalo točk (druga občina) ter 50 otrok, ki imajo premalo število točk za sprejem, oz. imajo datum željenega vpisa po 1. 4. 2024. 
V novomeški občini si prizadevamo uresničevati potrebe novomeških staršev glede predšolskega varstva, kar dokazujejo tudi dosedanji doseženi rezultati. Ponovno moramo poudariti, da so pri rednih septembrskih vpisih otrok v vrtce vedno sprejeti vsi otroci, katerih starši izkažejo potrebo za vpis, v medletnem obdobju pa čisto vsakemu posamezniku na željeni datum težko zagotovimo želeno varstvo. Še posebej, če so pričakovanja vezana tudi na  točno določeno lokacijo vrtca. 
Dodatno smo v Vrtcu Pedenjped in Vrtcu Ciciban odprli medletne oddelke, in sicer smo letos v mesecu januarju odprli dodatna 2 oddelka, februarja 1 oddelek, trenutno pa potekajo še zadnje priprave v Vrtcu Pedenjped za odprtje oddelka, ki bo začel delovati v mesecu aprilu. Skupno smo na ta način v vrtec dodatno sprejeli 56 otrok s čakalnega seznama. 
Glede na dosedanje izkušnje smo dodatne medletne oddelke odpirali največ do meseca aprila, saj proti poletju ni več mogoče napolniti novega oddelka. Postopoma se namreč že začnejo počitniški izpisi, saj se bližajo dopusti, v velikem številu pa starši tudi izpišejo otroke, ki so pred vstopom v šolo. Seveda pa se zavedamo, da je za vsakega starša pomemben njihov konkreten primer, s katerim se srečujejo pri vpisu v vrtec, zato na občini dosledno spremljamo stanje na tem področju in smo skrbno zavezani zagotavljanju kakovostnega predšolskega varstva. Dokaz za to so dosedanje aktivnosti kar se tiče zagotavljanja vrtčevskih kapacitet, iz katerih je razvidno, da se občina trudi skladno s prostorskimi zmožnostmi zagotavljati dodatne kapacitete, da bi bilo vključenih čimveč otrok v vrtce in zato odpira medletne oddelke. 
Poleg tega so v teku tudi novi projekti na področju predšolske vzgoje, in sicer poteka javno naročilo za vrtec v Gabrju ter načrtovana je širitev Vrtca Ciciban v enoti Labod s štirimi oddelki, ki bodo omogočili dodatne prostorske kapacitete.

Pripravila:

Suzana Potočar,                                                                       dr. Jana Bolta Saje
višja svetovalka                                                                             direktorica