vodilna slika

Odgovore na vprašanja in pobude v skladu s Poslovnikom občinskega sveta Mestne občine Novo mesto pripravijo pristojni uradi občinske uprave.

Svetniki lahko svoja vprašanja oddate na povezavi.

Pred objavo jih potrdita direktor občinske uprave in župan.

902-0004/2024-182 Zgrešeni projekti v MO NM


Datum: 22. 02. 2024
Urad: Kabinet župana
Svetniška skupina: Konkretno
Svetnik: Silvo Mesojedec

Pobuda

Občina je v minulih letih po mnenju marsikoga kot tudi mene izvedla vsaj dva projekta z poraznim rezultatom. Prvi je obnova Glavnega trga, ki je sicer na pogled lep vendar se je s tem ustvarilo mesto duhov. Nikakršen argument ni veseli december ali posamične prireditve, ki pripeljejo večje število obiskovalcev na trg. Glavni trg danes nima duše, ki bi ga napolnjevala z obiskovalci. Občina je znala na nezazidana stavbna zemljišča dvigniti nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča za 100 % z razlogom, da s tem želi pospešiti pozidavo le teh. Kaj bo občina ukrenila za oživitev mestnega jedra in s tem znova vrnila meščanom razlog za njegovo obiskovanje in medsebojno druženje? Drugi zgrešen projekt je urejanje največjega nelegalnega naselja v Sloveniji, to je romsko naselje Žabjak. Občina je k temu projektu pristopila z zgrešeno mislijo, da bo zagotovila izboljšanje bivanjskih razmer Romov in s tem pospešila integracijo Romov v družbo tudi z izboljšanjem odnosom z okoliškim prebivalstvom. Danes se kaže upravičenost nasprotovanja RCI, katero vodim že od leta 2005, do takšnega pristopa do romske problematike kot ga ima občina. Letošnje silvestrovo je bilo katastrofalno. Toliko streljanja že dolgo ni bilo. Posledica tega je nekaj preluknjanih avtomobilov. Krajan iz Muhaberja ima na sončni elektrarni, katero ima na strehi, sledi osmih izstrelkov. Samo srečni smo lahko, da do sedaj izstrelek ni poškodoval ali celo ubil kakšnega krajana. Takšna ureditev Žabjaka je le utrdila še večjo getoizacijo tega romskega naselja brez vizije integracije Romov v družbo. Če je leta 1984 to naselje štelo 200 prebivalcev jih je danes 1.000. In pričakovati jih je v naslednjih 10 do 15 letih 2.000 ali več. Glede na to, da ureditev Žabjaka krajanom KS Bučna vas ni prinesla izboljšanja stanja temveč le še poslabšala, s kakšnimi ukrepi bo občina krajanom zagotovila primerno nadomestilo z ozirom na poslabšanje varnostne situacije in s tem slabšimi pogoji bivanja? Istočasno me zanima koliko novih črnih gradenj je bilo v lanskem letu evidentiranih v Žabjak-Brezje?
 

 

Odgovor

Prenovo Glavnega trga na Mestni občini Novo mesto smatramo za projekt izjemnega pomena, kar potrjujejo tudi številne nagrade.

Projekt prenove je prejel arhitekturno nagrado zlati svinčnik in bil med nominiranci za nagrado EU za sodobno arhitekturo Mies van der Rohe 2021, ki predstavlja najvišje priznanje za arhitekturne dosežke v Evropski uniji. Celovita prenova novomeškega Glavnega trga, ki je sledila historični ureditvi največjega srednjeveškega trga in viziji dviga kakovosti javnega prostora, je bila s strani programa Šola prenove prepoznana kot ena izmed uspešnejših prenov kulturne dediščine. Projekt prenove je prejel tudi mednarodno častno priznanje Piranesi 2019, na Dnevih slovenskega turizma v okviru Moja dežela–lepa in gostoljubna, pa smo v  kategoriji mestnih jeder za prenovljeni Glavni trg z okolico prejeli 1. nagrado.

Območje ožjega mestnega jedra je po prenovi predvsem postalo zelo zaželeno za bivanje, potekajo številni stanovanjski projekti. Poleg razveseljive spodbude investitorjev v nove stanovanjske projekte je prenova vzpodbudila tudi dodatno gostinsko ponudbo. Nekoliko počasnejši je postopek v storitvenem oz. trgovskem vidiku, kjer pričakujemo, da se bo z razpletom zgodbe v dveh ali treh ključnih objektih v prihodnje tudi poslovni vidik središča mesta okrepil. Te zgodbe se odvijajo počasneje, a verjamemo, da se bodo tudi na tem področju v prihodnje odvili pozitivni premiki.

Pri tem na občini aktivno spodbujamo in podpiramo povezovanje ponudnikov, s katerimi ohranjamo stik tako na osebnih srečanjih, kot preko dela mestnega menedžerja, saj verjamemo, da lahko skupaj ustvarimo prijazno, dinamično in uporabno središče, ki zagotavlja visoko kakovost druženja, bivanja in dela. Občina že vrsto let ponuja vsaj tri sistemske ukrepe na področju oživljanja mestnega jedra in s sofinanciranjem pomagamo producentom dogodkov, lastnikom stavb pri obnovi pročelji in poslovnim subjektom pri najemninah. Prav tako spodbujamo izvedbo številnih dogodkov, ki čez celo leto z bogato vsebino dopolnjujejo dogajanje v mestnem središču, in kar je najpomembneje, privabljajo številne obiskovalce – naj bodo to tisti najbolj množični, kot so npr. Dirka po Sloveniji, Advent v Novem mestu, Festival cvička in Odprta kuhna, kot manjši dogodki številnih producentov, ki skoraj vsakodnevno skrbijo za pozitiven urbani utrip mesta.

Projekt ureditve romskega naselja Brezje-Žabjak je bil realiziran v obliki sprejetega prostorskega načrta in je  primer reševanja močno degradiranega območja s stihijsko, komunalno neopremljeno pozidavo in poudarjeno problematiko integracije prebivalcev naselja v družbo. Projekt je zaradi pomembnega prispevka k reševanju tovrstne problematike ter izkazane pomembnosti prostorskega načrtovanja prejel arhitekturno nagrado zlati svinčnik. Strinjamo se, da je varnostna situacija okoliških prebivalcev izrednega pomena, reševanje tovrstnih incidentov je v pristojnosti policije,  občina pa v okviru svojih pristojnosti še dodatno namenja posebno pozornost zagotavljanju varnosti krajanov, ki prebivajo v bližini romskih naselij. Mestna občina Novo mesto je s policijo v rednih stikih, prav tako sodelavka za romsko problematiko v času rednih tedenskih obiskov naselja opozarja na ustrezno obnašanje, redarska služba večkrat opravlja obhode v naselju in se pridružuje skupnim obhodom s policijo. Občina je v medijskih odzivih in v pogovorih z državo, tudi v času novega leta, večkrat jasno opozorila na nesprejemljivo streljanje na prostem in varnostno situacijo, nujno potrebno ukrepanje in sistemsko reševanje romske problematike. Z namenom zagotavljanja večje varnosti na vplivih območjih romskih naselij (Muhaber, Hudo, Otočec) je občina v okviru svojih pristojnosti investicijsko poskrbela za izboljšanje prometno-varnostnih razmer (izgradnja javne razsvetljave, površin za pešce), na podlagi sklepa Občinskega sveta za vključitev dodatnih lokacij med lokacije na katerih je dovoljeno snemanje, pa je vzpostavljen videonadzor na izbranih izpostavljenih prometnih površinah v širšem območju največjega romskega naselja Žabjak-Brezje (Potočna vas, Muhaber, Žabjak in Hudo).

 

Občina nima pravne podlage za vodenje evidenc črnih gradenj, za katere je pristojna državna inšpekcija. Zaznan pa je bil v lanskem letu 1 stanovanjski objekt, 2 bivalni enoti na obstoječih betonskih podstavkih sta bili postavljeni na podlagi stavbne pravice. Ostale manjše objekte (ograje, kokošnjaki) zaznavamo v okolju, medobčinska inšpekcija ustrezno ukrepa tam, kjer se smatra, da je to potrebno.

Mestna občina Novo mesto tudi na podlagi sprejetega prostorskega akta s strani Občinskega sveta spodbuja postopke legalizacije v romskih naseljih, ki so zrasla na zemljiščih v lasti MONM. Na tem področju so bili storjeni prvi premiki, projekt ureditve romskega naselja pa je bil pripeljan do stopnje možnosti pričetka legalizacije stavb in priključitve na javni vodovod in javno kanalizacijo ob pogoju plačila in izpolnjevanja vseh pogojev gradbene in prostorske zakonodaje kot to velja za ostale prebivalce. Na zasebnih zemljiščih občina nima pristojnosti oz. morajo postopke legalizacije ali odškodnine izvesti lastniki zemljišč.

 

 

Pripravila:

 

Monika Gabrič Simon,

vodja Kabineta župana po pooblastilu št.

1000-0009/2018-65

 

mag. Gregor MACEDONI,

župan

Nazaj na seznam