vodilna slika

Konferenca mest ob Jantarni poti v Novem mestu: Dediščina iz rok arheologov v srca ljudi

datum: 09. 05. 2017

V sklopu otvoritve Jantarnega leta je 21. aprila 2017 v Novem mestu potekala 2. mednarodna konferenca mest ob jantarni poti, ki smo jo je pod okriljem mednarodnega centra za raziskave antičnih poti C.I.V.I.A iz San Marina organizirali na Mestni občini Novo mesto.

V sklopu otvoritve Jantarnega leta je 21. aprila 2017 v Novem mestu potekala 2. mednarodna konferenca mest ob jantarni poti, ki smo jo je pod okriljem mednarodnega centra za raziskave antičnih poti C.I.V.I.A iz San Marina organizirali na Mestni občini Novo mesto. Konferenca z naslovom »Turizem na stičišču arheologije in industrije«, na kateri so kot predavatelji sodelovali strokovnjaki iz Poljske, Italije, Avstrije, San Marina, Slovaške in Slovenije je pritegnila več kot 130 udeležencev iz Slovenije in tujine. Predavatelji so predstavnikom občin, muzejev, izobraževalnih institucij, študentom in delavcem v turizmu predstavili, kako izkoristiti priložnosti, ki jih za razvoj turizma predstavlja kulturna dediščina, kako kulturno dediščino uspešno povezati z obrtjo oziroma industrijo in kako uspešno razvijati industrijski turizem.

 Konferenca mest ob jantarni poti Foto1.jpg

»Najbolj uspešen, včasih celo edini, način ohranjanja dediščine je prek vključevanja lokalnega prebivalstva, ki dediščino prepozna kot izobraževalni, identitetni, razvojni in gospodarski kapital in jo z načinom življenja ohranja v izvirnem okolju,« je uvodoma izpostavila strokovnjakinja za dediščino ddr. Verena Vidrih Perko iz Gorenjskega muzeja. Tega se dobro zavedajo v Novem mestu, ki ga bogate jantarne in druge arheološke najdbe postavljajo na svetovni zemljevid osrednjih železnodobnih najdišč in pričajo o zgodovinski pomembnosti tega območja. Kot je pojasnil Borut Križ iz Dolenjskega muzeja, je bil v prazgodovini nakit iz jantarja statusni simbol, ki so si ga le najuglednejši posamezniki uspeli zagotoviti preko jantarne poti med Baltikom in Jadranom. Danes je jantar v pribaltskem območju srce razvoja turizma in industrije, saj je množično uporabljen v draguljarski, modni in oblikovalski industriji ter pri številnih turističnih produktih, je pojasnil vodja promocije mesta Gdansk Robert Pytlos. Poljski arheolog in umetnik Eryk Popkiewicz pa je prikazal, da je turistično zanimiv produkt tudi prikaz obrtnega znanja izdelave jantarnih izdelkov na prazgodovinski način.

 Konferenca mest ob jantarni poti Foto3.jpg

V Sloveniji se promocije kulturne dediščine uspešno lotevajo na Ptuju, kjer vzpostavljajo arheološki park Panorama, ki ga je na konferenci predstavila dr. Jana Horvat iz Inštituta za arheologijo ZRC SAZU. Svetovalec za kulturo italijanskega mesta Rovigo dr. Andrea Donzelli pa je predstavil koncept »počasnega turizma«, ki vključuje zgodovino in naravo ter izrekel najbolj citiran stavek na konferenci: »Dediščino moramo iz rok arheologov položiti v srca ljudi.« To so z obnovo najdaljšega obrambnega zidu storili v slovaškem mestu Trnava, kjer so s tovrstnim ohranjanjem kulturne dediščine med meščani poglobili poznavanje zgodovine svojega mesta in dosegli občutne promocijske in turistične učinke. Konferenca je pritegnila tudi partnerje projekta Iron-Age-Danube, katerega osrednji cilj je vzpostaviti komunikacijo med turističnimi ponudniki in arheologi ter oblikovati širšo strategijo za promocijo in turistično rabo arheoloških krajin.

Konferenca mest ob jantarni poti Foto4.jpg

 

V sklopu o industrijskem turizmu je Tatjana Dizdarevič iz Centra za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija kot primer dobre prakse v Sloveniji predstavila Turistični rudnik živega srebra Idrija Antonijev Rov in Topilnico Hg. Podžupan Mestne občine Novo mesto Boštjan Grobler in predstavnica podjetja Revoz pa sta predstavila trende in primere na področju industrijskega turizma ter potenciale za njegov razvoj v Novem mestu.

Mednarodne konference o jantarju in jantarnih poteh v Evropi že nekaj let potekajo v San Marinu. V letu 2017 je stalni organizator C.I.V.I.A. (Mednarodni raziskovalni center antičnih cest in načinov komunikacije med ljudmi) izvedbo strokovne arheološke konference in konference mest ob jantarni poti izjemoma zaupal Dolenjskemu muzeju in Mestni občini Novo mesto, kar je veliko priznanje novomeškim arheologom in organizatorjem, ki so glede na odlične odzive mednarodne in domače javnosti zaupanje več kot upravičili. Novo mesto je sicer eno izmed 4.500 mest v jantarni mreži, po kateri se širi informacija o Jantarnem letu in prispeva k prepoznavnosti in turističnemu razvoju mesta.

Konferenca mest ob jantarni poti Foto5.jpg

 

nazaj