Dr. Nike Krajnc: Največja napaka je, da se za nakup lesnih goriv odločimo tik pred začetkom kurilne sezone

datum: 17. 02. 2021

O kurjenju, izbiri kakovostnih lesnih kuriv in njunem občutnem vplivu na kakovost zraka smo se v sklopu pobude oSkrbni pozanimali pri vodji Oddelka za gozdno tehniko in ekonomiko Gozdarskega inštituta Slovenije, dr. Nike Krajnc. Občanom je namenila mnogo koristnih nasvetov, s katerimi lahko doprinesete k izboljšanju kakovosti zraka.

O delcih PM10 velikokrat beremo kot o enem izmed krivcev za poslabšano kakovost zraka. Kaj najbolj vpliva na emisije prašnih delcev in s tem na kakovost zraka?

Na kakovost zraka in emisije prašnih delcev najbolj vplivajo trije dejavniki - promet, industrija in načini ogrevanja. V Sloveniji imamo zato v zimskem času največkrat težave v strnjenih naseljih, kjer veliko gospodinjstev še vedno uporablja lesna goriva. Mednje uvrščamo drva, lesne pelete, brikete in sekance.

Na kakovost zraka lahko vplivamo na dva načina – z omejitvijo prometa v mestih in s posledičnim zmanjšanjem emisij prometa ter s pravilnim načinom ogrevanja in uporabo kakovostnih lesnih kuriv. Ne gre za prepoved uporabe lesnih kuriv, temveč za to, da ljudi podučimo o kakovostnih lesnih gorivih, jih spodbudimo, da zamenjajo kotle s sodobnimi in učinkovitimi ter redno vzdržujejo svoje kurilne naprave.

Kaj so pomembni koraki pri izboljšanju kakovosti zraka?

V kolikor želimo izboljšati kakovost zraka v mestu, moramo resno razmisliti o omejitvi prometa in uporabi drugih okolju bolj prijaznih prevoznih sredstev, kot so javni promet, kolesa, ipd. Poleg tega pa je potrebno pogledati tudi kakšno je onesnaženje zaradi industrije in kako se ogrevajo gospodinjstva. Če želimo izboljšati kakovost zraka, potem je nujna zamenjava individualnih kurišč s sodobnimi in učinkovitimi kotli ter uporaba kakovostnih lesnih goriv.

Dejstvo je, da v Sloveniji skoraj 60 % ozemlja pokrivajo gozdovi, da imamo več kot 400.000 lastnikov gozdov in da skoraj polovica gospodinjstev na podeželju za ogrevanje uporablja lesna goriva. Pomembno je pa še eno dejstvo, in sicer, da več kot polovica teh gospodinjstev les za ogrevanje dobi v svojem gozdu. Ta delež je za mestna gospodinjstva sicer nekoliko nižji, kljub vsemu pa ti podatki kažejo na veliko samooskrbnost gospodinjstev in na veliko tradicionalno navezanost na gozd in les.

axe-1748305_1920

Kakšne napotke bi dali občanom glede pravilnega ravnanja v času kurilne sezone? Kako naj izberejo kakovostno lesno gorivo?

Vsak izmed nas lahko naredi naslednje:

  1. Pokliče dimnikarja vsaj dvakrat na leto, da očisti dimnik in pregleda kurilno napravo.
  2. Ustrezno vzdržuje kurilno napravo in jo, v kolikor je starejše izdelave in brez ustrezne regulacije procesa izgorevanja, zamenja. Za zamenjavo zastarelih kotlov so še vedno na voljo ugodni krediti in nepovratna sredstva Eko-sklada. 
  3. V svoji kurilni napravi uporablja samo ustrezna in kakovostna lesna goriva. Kakovost lesnih goriv je opredeljena z zelo različnimi parametri. Najbolj pomemben parameter med vsemi je vsebnost vode. Ta mora biti pri polenih pod 20 %, pri sekancih je lahko nekoliko višja (odvisno od velikosti in tipa kurilne naprave), pri lesnih peletih pa je vsebnost vode pod 10 %.

Katera napaka pri kurjenju in izbiri kuriva je po vaših izkušnjah najbolj pogosta?

Največja napaka je, da se ljudje za nakup lesnih goriv odločijo tik pred začetkom kurilne sezone. Takrat so cene najvišje, poleg tega pa ni časa, da bi se lesna goriva po potrebi dodatno posušila – to je lahko problem predvsem pri drveh. Drva je potrebno posekati pravočasno, jih razžagati in razcepiti in potem se morajo vsaj eno dolgo in suho sezono sušiti v zračni in suhi skladovnici. Torej moramo o nakupu drv razmišljati bistveno prej. Analiza drv, narejena za Zvezo potrošnikov Slovenije, je pokazala, da niso vsa drva, ki jih ponujajo trgovci v času pred kurilno sezono ustrezno suha.

Pri lesnih peletih je pomembno, da znamko pelet preverimo preden jo kupimo v večjih količinah. Peleti so sicer industrijski proizvod in načeloma so bolj standardizirani kot drva, kljub temu pa na trgu še vedno najdemo zelo različne kakovosti pelet. In zato je pomembno, da preverimo kakšne certifikate ali tržne znamke ima proizvajalec, in kaj obljublja. Pri peletih je lahko problem predvsem mehanska obstojnost ter delež pepela. Te lastnosti pa vplivajo na delovanje kotla in posledično tudi na emisije prašnih delcev.

Ali lahko posamezniki s svojimi dejanji prispevajo k izboljšanju kakovosti zraka?

Vsi, ki za ogrevanje uporabljajo lesna goriva prispevajo svoj delež k onesnaževanju zraka, tu si ne moremo zatiskati oči. Res pa je, da lahko s pravilnim kurjenjem v sodobnih kotlih in z uporabo kakovostnih lesnih goriv najbolj prispevamo k zmanjšanju emisij.

Pogosto se iz dimnikov vali črn in gost dim, ki je posledica nepopolnega izgorevanja ali celo sežiganja gorljivih odpadkov (karton, plastika, staro pohištvo). Gorljivi odpadki iz gospodinjstva niso energent – so zgolj odpadki ali odpadna surovina, ki gre v reciklažo ali na deponijo. Še več emisij prašnih delcev pa povzroča kurjenje na prostem – predvsem sežiganje vejevine in drugega zelenega odreza na prostem.

Če pravilno zakurimo v sodobni kurilni napravi in pri tem uporabimo kakovostna lesna goriva bo plamen v peči svetlo rumen, dim iz dimnika pa svetlo bel in skoraj neopazen. Na tak način se bistveno zmanjšajo emisije prašnih delcev, poleg tega pa so tu tudi ekonomski učinki. Pri izgorevanju vlažnih drv se velik del energije, ki je uskladiščena v lesu, porabi zgolj za izparevanje vode, kar pomeni, da je je manj za ogrevanje in to posledično pomeni večjo porabo drv. Raba takih drv pa pomeni tudi nastanek katrana, saj in bistveno več pepela, kombinacija vsega pa skrajšuje življenjsko dobo kurilne naprave.

nike_e2 (2)

Na fotografiji: dr. Nike Krajnc, vodja Oddelka za gozdno tehniko in ekonomiko Gozdarskega inštituta Slovenije

Povezane novice

15. februar

Naše ravnanje lahko pripomore k izboljšanju z delci PM10 obremenjenega zraka

Prašni delci obremenjujejo zrak, ki ga dihamo, s premišljenim ravnanjem pa lahko njihovo vrednost zmanjšamo. Eden izmed osrednjih dejavnikov, ki vpliva na vrednost delcev PM10, je kurjenje na pravilen...

več >

12. februar

Projekt kakovost zraka za boljšo osveščenost občanov

Na Mestni občini Novo mesto smo v sklopu pobude oSkrbni začeli s projektom Kakovost zraka, katerega cilj je osveščanje občanov o kakovosti zraka v Novem mestu, njegov osrednji poudarek pa bo na...

več >

nazaj