Transgresije: prostor, meja rob

od 06. 03. 2020 do 29. 05. 2020, 19:00

Lokacija: Mestna galerija Nova Gorica, Mestni trg 4, 5000 Nova Gorica

Transgresije: prostor, meja rob


Sodelujoči umetniki: Nika Autor, Vesna Bukovec, Lana Čmajčanin, Dušan Fišer, Metod Frlic, Michael Kos, Jure Markota, Muhammad Mülller, Karl Vouk, Uroš Weinberger


Kurator: Marko Košan

Uroš Weinberger, ExxonMobil, 2014, olje na platnu, 200 x 350 cm


Odprtje razstave bo v petek, 6. marca 2020 (6.– 27. 3. 2020), ob 19. uri.  

Mesec marec v Mestni galeriji Nova Gorica že tradicionalno namenjamo študijski razstavi. Kuratorstvo in izbor umetnikov je bil letos zaupan Marku Košanu.

O svojem konceptu razstave je zapisal: »Problematika (geografskega) prostora in vizualne umetnosti odpira več možnih gledišč. (Geografski) prostor je ena najbolj otipljivih, primarnih empiričnih kategorij. Je hkrati objektivna danost in družbeno, kulturno zaznamovano dejstvo, subjektivno, fizično in spominsko doživeta kategorija. Prostor je povezan z individualno in kolektivno identiteto: prepričanji, vrednotami, čustvi, upanji, strahovi, ki jih ljudje pripisujejo določenim okoljem, naseljem, pokrajinam, deželam.

Druga polovica 20. stoletja je bilo obdobje osvobajanja iz togih ideoloških norm in konvencij, ki je s sprejemanjem tujosti prestopalo meje, mešalo dotlej ločene sfere in iskalo prostore avtentičnega mesta bivanja. Subjektivizirano preoblikovanje modela sveta je tudi umetniku omogočil vstop na razprto polje ustvarjalne svobode. Začetek 21. stoletja zaznamuje ideološka regresija nacional(ističn)ih kulturnih vzorcev, ki so se zdeli preseženi, dodatni veter v njihova napeta jadra pa pomeni vse večja družbena neenakost v pogojih neoliberalnega kapitalizma brez solidarnosti in ustvarjeni zunanji sovražnik, »večni žid«, begunec, migrant.

Sodobna umetnost je znova umetnost kontekstov. Aktualni trenutek s ponovno vzpostavitvijo socialnega in širšega družbenega konteksta v umetnosti in kulturi nasploh je ponovno odprl prostor za kritično refleksijo stanja stvari, kar ponuja izhodišče pozitivnim utopijam, ki so vselej pomenile nosilni naboj za vsakršno resnično umetniško ustvarjanje. V primerjavi z modernizmom je sedaj zopet ideja pomembnejša od realizacije, v odnosu do post-modernizma in njegovega pomanjkanja transcendentnosti pa se istočasno v umetniški nagovor vračata metafora in alegorija, medtem ko je znanost znova generator tehnoloških presežkov in celo oblika umetnosti.

Sočasno pa se je naše življenje utirilo v izrazito dvoumno dojemanje stvarnosti: na eni strani so nas uročile podobe elektronskih medijev, na drugi strani pa obstaja krčevito prizadevanje za ohranitev nekega navideznega simbolnega reda civilizacije, ko v resnični ali namišljeni muzej spreminjamo vse, kar se zdi kot ogrožena vrednota včerajšnjega. Skrb za obnavljanje tega vidnega in fizično otipljivega reda je kot nekakšen obupni nezavedni obrambni mehanizem civilizacije, ki se čuti na koncu neke etape. Vidna, otipljiva preteklost, ta vsaj navidezni občutek kontinuitete, nas v trenutku, ko nas ogroža transgresija 'drugačnega', tujega, prepričuje o smiselnosti naših ciljev. Ti so bili v preteklosti najbolj plemeniti in vzvišeni, kadar so se manifestirali skozi umetnost in kulturo. A kaj se zgodi, če kultura in umetnost naenkrat nočeta več biti zgolj mesto skrivnosti, zapeljevanja, iniciacije, razprte in zelo ritualizirane simbolne menjave duhovnih dobrin v skupnosti, ki se je znotraj svojih meja celo obdala z žico? Ko skuša umetnost ostati avtonomen prostor svobode ... tako svobode duha, kot svobode fizičnega obmejnega prostora, ki so ga v preteklosti obremenile brezštevilne travme medsebojnih odnosov?"

Poglobljeno o razstavi bo kurator spregovoril na javnem vodstvu v sredo, 18. marca 2020, ob 18. uri.

O kuratorju: MARKO KOŠAN Umetnostni zgodovinar, likovni kritik, esejist, kolumnist. Rojen 1961 v Ljubljani. Študij umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. 1986 kustos v Pokrajinskem muzeju na Ptuju. Od 1987 do 1997 kustos v Koroški galeriji likovnih umetnosti. 1998-1999 kustos v Koroškem muzeju na Ravnah. Leta 1998 opravil strokovni seminar managementa za sodobno umetnost na Institut für Kulturwissenschaft na Dunaju. Od 1999 do 2008 direktor Koroškega pokrajinskega muzeja, od 2008 do 2013 direktor Koroške galerije likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu, kjer sedaj zaposlen kot kustos. Sodeloval v številnih strokovnih žirijah posameznih selektivno zasnovanih projektov v Sloveniji in tujini.

Več o razstavi si lahko preberete v razstavnem katalogu: Katalog

Projekte umetnika Uroša Weinbergerja sofinancira Mestna občina Novo mesto.

nazaj