Pol stoletja Janusovega pogleda Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota za Dolenjsko in Belo krajino Novo mesto

V letu 2023 praznujemo dvojni jubilej: Zgodovinski arhiv Ljubljana, najstarejša arhivska ustanova v Sloveniji, praznuje 125 let tradicije delovanja, njena enota v Novem mestu pa 50. obletnico ustanovitve.

Začetki organizirane arhivske dejavnosti na Dolenjskem sicer segajo že v leto 1935, ko je Muzejsko društvo začelo zbirati muzealije in arhivalije za bodoči dolenjski muzej. Podobni so bili tudi začetki zbiranja arhivalij v Beli krajini. Tradicijo predvojnih Društva za spoznavanje Bele krajine in Tujskoprometnega društva v Metliki je nadaljevalo leta 1949 ustanovljeno Muzejsko društvo in začelo organizirano zbirati belokranjsko kulturno dediščino.

V sedanji organizacijski obliki je bila v okviru Zgodovinskega arhiva Ljubljana Enota za Dolenjsko in Belo krajino Novo mesto ustanovljena leta 1973 in danes deluje na gradu Grm. Pristojna je za območje upravnih enot Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje. Njeno osnovno poslanstvo je pridobivanje, hramba in omogočanje uporabe arhivskega gradiva, ki ima status kulturnega spomenika in je kot tak del nacionalne, regionalne in lokalne kulturne dediščine.

Enota v Novem mestu hrani 577 fondov in zbirk oziroma okoli 2.200 tekočih metrov arhivskega gradiva, ki tvorijo neprecenljiv vir za preučevanje upravne, sodne, socialne, gospodarske in kulturne zgodovine Dolenjske in Bele krajine. V fondih in zbirkah so shranjeni dokumenti, ki osvetljujejo zgodovinski razvoj obeh pokrajin in posamične človeške usode.

Za arhive je še do pred kratkim veljalo, da se ozirajo predvsem v preteklost, vendar pa so zaradi razmaha novih informacijskih in podatkovnih tehnologij, ki imajo v sodobni arhivistiki pomembno vlogo, vse bolj usmerjeni tudi v prihodnost. V resnici imajo arhivi že od nekdaj dvojno naravo, saj se, tako kot Janus, rimski bog z dvema obrazoma, ozirajo v preteklost in gledajo tudi v prihodnost: dediščino v varstvo sprejemajo od prednikov, ohranjajo pa jo za potomce.

Izbor in predstavitev gradiva: Iztok Hotko, Dunja Mušič, mag. Mitja Sadek · Uvodno besedilo: Iztok Hotko · Jezikovni pregled: Tanja Jeras · Prevod: Dunja Mušič Oblikovanje: Jurij Kocuvan, Studio 300 · Fotografije: Iztok Hotko · Razstavo so omogočili: Zgodovinski arhiv Ljubljana, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Kulturni center Semič.

Vabljeni na ogled razstave, ki bo na voljo do 2. julija.