Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu Revoz

datum: 24. 10. 2016

Dolenjski uradni list 41 - 2016

Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US in 14/15 - ZUUJFO) ter 15. člena Statuta Mestne občine Novo mesto (Dolenjski uradni list, št. 33/16) je Občinski svet Mestne občine Novo mesto na 17. seji dne 20.10.2016 sprejel

O D L O K

o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu Revoz

I. UVODNE DOLOČBE

1. člen

(podlaga za občinski podrobni prostorski načrt)

1. S tem odlokom se ob upoštevanju Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 101/09, 37/10 - teh. popr., 76/10 - teh. popr., 77/10 - DPN, 26/11 - obv. razl., 4/12 - teh. popr., 87/12 - DPN, 102/12 - DPN, 44/13 -teh. popr., 83/13 - obv. razl., 18/14, 46/14 - teh. popr., 16/15 in Dolenjski uradni list, št.12/15.; v nadaljnjem besedilu: OPN) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt Revoz (v nadaljnjem besedilu: OPPN).
2. OPPN je izdelalo podjetje Acer Novo mesto, d. o. o., pod številko S-6/2013.

2. člen

(vsebina in oblika OPPN)

1. OPPN vsebuje tekstualni in grafični del. Izdelan je v digitalni in analogni obliki.
2. Tekstualni del OPPN je določen v II. poglavju tega odloka.
3. Grafični del OPPN je sestavina vezane mape OPPN. Njegova vsebina je navedena v III. poglavju tega odloka.

3. člen

(priloge OPPN)

1. Priloge OPPN so:

1. Izvleček iz Občinskega prostorskega načrta Mestne občine Novo mesto

2. Prikaz stanja prostora

3. Seznam strokovnih podlag, na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta

4. Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora

5. Obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta

6. Povzetek za javnost

7. Odločba glede celovite presoje vplivov na okolje

1. Priloge OPPN so sestavine vezane mape OPPN, razen strokovnih podlag iz 3. točke prejšnjega odstavka, ki so elaborirane v posebnih mapah in se hranijo na sedežu Mestne občine Novo mesto.

II. TEKSTUALNI DEL OPPN

4. člen

(pomen izrazov)

1. Predvidena širitev objekta nad obstoječo interno prometno površino: objekt na delu svoje površine nima pritličja, pač pa v nadstropju sega nad interne prometne površine.
2. Gradbena meja je črta, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča.
3. Gradbena linija je črta, na katero morajo biti z enim robom postavljeni novi objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti.

1       Območje urejanja

5. člen

(območje urejanja)

1. Območje je veliko približno 65,3 ha in obsega zemljiške parcele in dele zemljiških parcel št. 1152, 1271, 1277, 1285/1, 1285/2, 1286/3, 1286/5, 1286/6, 1290/1, 1291/1, 1291/2, 1292/8, 1292/9, 1294/6, 1294/7, 1303/3, 1304/1, 1304/10, 1304/11, 1305/1, 1305/10, 1305/11, 1305/12, 1305/13, 1305/14, 1305/16, 1305/17, 1305/18, 1305/19, 1305/20, 1305/21, 1305/24, 1305/27, 1305/6, 1305/7, 1305/8, 1305/9, 1307, 1309, 1310, 1311/1, 1311/2, 1311/3, 1311/4, 1312/2, 1313, 1314, 1315/1, 1315/10, 1315/11, 1315/12, 1315/14, 1315/15, 1315/16, 1315/17, 1315/18, 1315/20, 1315/7, 1315/8, 1325/1, 1325/5, 1325/6, 1326/2, 1329/1, 1329/2, 1331/2, 1331/4, 1342/1, 1342/2, 1343/1, 1343/10, 1343/11, 1343/2, 1343/3, 1343/4, 1343/5, 1343/5, 1343/6, 1343/7, 1343/8, 1343/9, 1356, 1357, 1358, 1359/1, 1359/2, 1360, 1361, 1362/1, 1362/2, 1362/3, 1362/6, 1363, 1364, 1365, 1366/1, 1366/2, 1366/3, 1366/4, 1366/5, 1366/6, 1366/7, 1367/1, 1367/4, 1367/5, 1367/6, 1367/7, 1367/8, 1367/9, 1389/4, 1390/1, 1398/11 in 1400/4, vse k.o. 1476 Kandija, ter 1200/8, 1221/10, 1221/11, 1221/12, 1221/7, 1221/8, 1221/9, 1387, 142/6, 78/33, 85/1, 85/13, 85/8, 898/1, 898/2, 898/3, 899/5, 899/6 in 902/6, vse k.o. 1478 Gotna vas.
2. Posegi izven območja OPPN so dopustni za izvedbo izpusta padavinske kanalizacije v Težko vodo, na delu zemljišča s parcelno številko 1393 k.o. Kandija.

2       Načrtovane prostorske ureditve

6. člen

(načrtovane prostorske ureditve)

Podane so urbanistične in arhitekturne rešitve ter rešitve v zvezi z infrastrukturnimi ureditvami ter ostalimi potrebnimi ureditvami za območje tovarne Revoz, in sicer za:

• izgradnjo novih objektov;
• dozidave, nadzidave in rekonstrukcije obstoječih objektov;
• ureditev odprtih in rekreacijskih površin na robovih območja;
• ureditev cestnih površin in parkirišč;
• ureditev navezav na obstoječe prometnice;
• ureditev gospodarske javne infrastrukture in interne infrastrukture.

3       Umestitev načrtovane ureditve v prostor

7. člen

(koncept urejanja)

1. S tem OPPN se načrtujejo ureditve, ki so potrebne za nemoten proizvodni proces tovarne Revoz s pripadajočimi zunanjimi ureditvami in priključitvami na gospodarsko javno infrastrukturo. Z ureditvami, ki so predvidene s tem odlokom, se ohranja in poudarja funkcionalnost specifičnih ureditev na tem območju, hkrati pa se zagotavlja tudi njihova funkcionalna, vsebinska in oblikovna navezava na okoliške ureditve.
2. Glede na stične ureditve na robnih območjih se na severni strani ob stanovanjski soseski Grm in na širšem območju gradu Grm načrtujejo objekti in ureditve, ki smiselno ločujejo, pa tudi vsebinsko in oblikovno povezujejo obstoječe in novo predvidene programe na stičnem območju.
3. V osrednjem delu območja tovarne, kjer so že danes največji objekti, se lahko izvajajo rekonstrukcije  obstoječih objektov, pa tudi novogradnje. Na zahodni strani ob Težki vodi so objekti nižji, ureditve pa postopno prehajajo v zelene površine s potjo in rekreacijskimi površinami ob potoku.
4. Na vzhodni strani ob Belokranjski cesti se višine in oblikovanje objektov prilagaja višinam objektov zunaj območja OPPN. Za nove objekte ob Belokranjski cesti, ki je ena od najpomembnejših mestnih vpadnic, so predvidene mestotvorne fasade, ob njih se predvidijo ureditve za nemoteno odvijanje peš, kolesarskega in motornega prometa ter za ureditev zelenih površin z drevoredom.

8. člen

(ureditvene enote)

Območje urejanja je členjeno na ureditvene enote (UE):

• območje za proizvodnjo in z njo povezane dejavnosti: UE 1,
• območje zelenih površin ob Težki vodi: UE 2,
• območje Belokranjske ceste: UE 3,
• severno stično območje UE 4.

9. člen

(vrste dopustnih dejavnosti in programov)

Na območju OPPN so dopustne proizvodne in centralne ter z njimi povezane dejavnosti. Na podlagi predpisa o standardni klasifikaciji dejavnosti so to:

• predelovalne dejavnosti (C), in sicer od tega le :
  • druga primarna predelava železa in jekla (C24.3),
  • proizvodnja kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav (C25),
  • proizvodnja drugih strojev in naprav (C28),
  • proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic (C29),
  • proizvodnja drugih vozil (C30.9),
  • popravila in montaža strojev in naprav (C33),
• oskrba z električno energijo (D35.1),
• trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil (G45),
• promet in skladiščenje (H), razen:
  • vodni promet (H50),
  • vesoljski promet (H51.22),
  • spremljajoče dejavnosti v vodnem prometu (H52.22),
• dajanje motornih vozil v najem in zakup (N77.1),
• dajanje drugih strojev, naprav in opredmetenih sredstev v najem in zakup (N77.39),
• kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti (R), razen:
  • dejavnost igralnic (R92.001),
  • dejavnost zabaviščnih parkov (R93.21),
  • dejavnost marin (R93.291),
  • dejavnost smučarskih centrov (R93.292).

10. člen

(vrste dopustnih del in gradenj)

Na območju OPPN so dopustne novogradnja, dozidava, nadzidava, rekonstrukcija, vzdrževalna dela, odstranitev objektov oz. njihovih delov, sprememba namembnosti dela ali celotnega objekta v skladu z dopustnimi dejavnostmi, opredeljenimi s tem odlokom, ter dela v skladu s predpisi, ki urejajo geodetsko dejavnost.

11. člen

(vrste dopustnih objektov glede na namen)

1. V skladu s predpisi o enotni klasifikaciji vrst objektov je na območju OPPN dovoljena gradnja zahtevnih in manj zahtevnih objektov:

• industrijske stavbe in skladišča,
• stavbe za storitvene dejavnosti,
• poslovne in upravne stavbe, če služijo osnovni dejavnosti,
• druge poslovne stavbe,
• stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij,
• objekti prometne infrastrukture,
• cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,
• elektrarne in drugi energetski objekti,
• drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje,
• drugi potrebni objekti, če se za to pokaže potreba in dopolnjujejo osnovno dejavnost ter pod oblikovnimi pogoji tega odloka; takšni objekti ne smejo imeti večjega vpliva na okolje kot objekti, ki so v območju že dovoljeni.

1. Na območju urejanja je skladno s predpisom o vrstah objektov glede na zahtevnost dovoljeno graditi oz. postaviti:

• nezahtevne objekte: industrijske stavbe in skladišča, ograje, škarpe in podporne zidove, pomožne infrastrukturne objekte, začasne objekte, spominska obeležja, objekt za oglaševanje;
• enostavne objekte: industrijske stavbe in skladišča, nadstrešek, pomožne infrastrukturne objekte (pomožne cestne objekte, pomožne energetske objekte, telekomunikacijske antene in oddajnike, pomožne komunalne objekte, pomožne objekte za spremljanje stanja okolja, vrtino ali vodnjak, potrebno za raziskave);
• urbano opremo.

12. člen

(oblikovanje objektov)

1. Tlorisni gabariti novih objektov se lahko razvijajo znotraj površine, določene z gradbeno mejo in gradbeno linijo, ki sta prikazani v grafični prilogi Ureditvena situacija.
2. Objekti, namenjeni proizvodnji, so enostavnih pravilnih oblik, dimenzionirani so glede na tehnološke procese. Izjemoma so dovoljeni tudi tlorisi z zaokroženimi, nepravilnimi linijami, vendar le za določene objekte in v skladu z opisi v spodnji tabeli.
3. Strehe so ravne, enokapnice oziroma dvokapnice z naklonom do 7° z možnostjo namestitve tehnične opreme. Strehe objektov 7a, 7b, 8, 10, 12, 13 in 14 imajo lahko naklone strehe do 11°. Pri objektih, ki imajo krajšo stranico daljšo od 15 m, so dovoljene tudi večladijske, žagaste strehe. Na industrijskih objektih so dovoljene tudi šed strehe. Strehe obstoječih objektov se ohranjajo in po potrebi rekonstruirajo v enake kot doslej ali spremenijo v ravne. Kritina objektov ne sme biti svetleča. Dovoljeni so sivi in peščeni barvni toni. Dovoljene so tudi ozelenjene strehe.
4. Fasade so nesvetleče, sivih, peščenih in umazano belih tonov. Izjeme so opisane v spodnji tabeli. Barve objektov tovarne Revoz ob Belokranjski cesti so poenotene, usklajene med seboj.
5. Dopustna odstopanja glede predvidene višine nekaterih novih objektov so opisana v spodnji tabeli.
6. Vsa določila za oblikovanje objektov veljajo tudi za gradnjo novih objektov na območju odstranjenih obstoječih objektov in za rekonstrukcije obstoječih stavb.
7. Ob ureditvi novih objektov na lokaciji obstoječih objektov se le-ti lahko izvedejo le do največje višine obstoječih objektov, ki so navedene v spodnji tabeli.

1. Podrobnejša določila za dimenzioniranje in posebnosti pri oblikovanju posameznih novih objektov so navedena v spodnji tabeli.

13. člen

(usmeritve glede posegov na obstoječih objektih)

1. Dopustna je odstranitev vseh obstoječih objektov ali njihovih delov.
2. Na obstoječih objektih na območju OPPN so dopustne novogradnje, rekonstrukcije, vzdrževalna dela, odstranitev objektov, dela v zvezi z urejanjem javnih in drugih zunanjih površin in dela v skladu s predpisi, ki urejajo geodetsko dejavnost.

14. člen

(ureditev zunanjih površin)

1. Pri vseh zunanjih ureditvah se zasadi okolju prilagojena, za vzdrževanje trpežna in odporna vegetacija grmovnih in drevesnih vrst. Še posebej ob Belokranjski cesti in v bližini gradu Grm se za zasaditev uporabijo večletne sadike dreves, ki so bile v drevesnici, glede na predviden način zasaditve, vzgojene bodisi kot samostojne sadike ali pa kot drevoredne sadike, vendar v vsakem primeru s formirano koreninsko grudo in razvejano krošnjo.
2.  Na območju znotraj tovarne se v večini zasadi nižja grmovna vegetacija, na stičnih območjih pa se zasadi tudi višja drevesna vegetacija in živice.
3. Ob Belokranjski cesti se na območju ob novi garažni hiši uredi širša zelenica s tlakovanimi površinami in z zasaditvami ter drobno urbano opremo (npr. klopi, koši za smeti). Na odsekih, kjer relief in ostale obcestne ureditve to dopuščajo, se zasadi drevored. Zasaditev površin ob cesti se prilagodi pogojem vzdrževanja cestišča, preglednosti ceste in priključevanja, namestitve prometne signalizacije in opreme v skladu s predpisom o projektiranju cest.
4. Ureditve na stičnem območju z gradom Grm morajo upoštevati rešitve, ki so sprejete z Odlokom o OPPN grad Grm in se navezujejo na območje tovarne Revoz. Ob objektu št. 11 se na severni strani uredi vhodna ploščad z rastrom dreves, ki je dostopna iz območja ob gradu Grm in iz Trdinove ulice. V času, ko objekta še ne bo, se na tem delu zasadi pas vegetacije, ki ločuje prostor gradu in prostor začasnega parkirišča za potrebe Revoza. Pri ureditvi vhoda v tovarno na Trdinovi ulici se upošteva predviden dvig nivelete Trdinove ceste. Med območje gradu Grm in tovarno Revoz se dodatno zasadi višja vegetacija kot zelena bariera med obema območjema. Na strmi brežini med tovarno in med območjem kapele Božjega groba se vzdržujejo, po potrebi pa tudi dodatno izvedejo utrditve brežine z zasaditvijo vegetacije in z drugimi bioinženirskimi ukrepi za ozelenitev in utrditev brežine. Prav tako se na območju vhoda v tovarno ob Trdinovi ulici zasadijo razgaljene brežine.
5. Nova avtohtona, listnata vegetacija se zasadi tudi na brežinah znotraj tovarniškega območja glede na prikaze v ureditveni situaciji.
6. Ob potoku Težka voda se ohranja in po potrebi rekonstruira pot ob potoku – Grmsko sprehajališče. Z nje se do  JP 799 197 uredi nova peš povezava. Ob poteh se namesti drobna urbana oprema. Vegetacija na brežinah in ob potoku se ohranja, dovoljene so le sanitarne sečnje. Vsa nova vegetacija se izvede iz avtohtonih vrst vegetacije, hkrati pa se izberejo take vrste, ki utrjujejo tla in preprečujejo erozijsko delovanje na brežinah in erozijo zaradi delovanja vode v potoku. Sadike se zasadijo v nepravilnih vzorcih s posnemanjem naravnih vzorcev.
7. Brežine ob robu industrijskega območja in brežine ob potoku se lahko utrjujejo z naravnimi materiali in v skladu s pogoji pristojne službe za urejanje vodotokov.
8. Na obstoječem igrišču ob Težki vodi se ohranja zelenica z nameščenimi igrali in pripadajočo urbano opremo (klopi, koši za odpadke, mizice, obvestile table). Območje ob Težki vodi je dostopno samo pešcem in kolesarjem.
9. Celotno območje tovarne je ograjeno z mrežno ograjo. Kjer je to mogoče, se ob ograji zasadi tudi vegetacija. Ograja ob obstoječem drevoredu ob Belokranjski cesti se lahko prestavi na notranjo, tovarniško stran drevoreda.  Ob potoku Težka voda je ograja postavljena na vrh brežin, tako da se ohranja zeleni pas s peš povezavo in rekreacijsko-parkovnimi površinami izven ograje.
10.  Zelene površine ob prometnicah in ob parkiriščih na območju tovarne omogočajo odlaganje snega.
11.  Na severnem robu območja se med Gubčevo (Mušičevo) ulico in Belokranjsko cesto uredi nova utrjena pot širine 3,0 m, po kateri je dovoljen peš in kolesarski promet.

15. člen

(parcelacija)

1. Gradbene parcele so prikazane na karti št.9.  Znotraj gradbenih parcel  je možna naknadna delitev na manjše gradbene parcele, vendar tako, da je zagotovljena njihova funkcionalna smiselnost in zaokroženost. Sem sodi poleg izvedbe objektov, njihovih rekonstrukcij in dozidav tudi zagotovitev vseh potrebnih zunanjih funkcionalnih površin za obratovanje objektov. Nove gradbene parcele morajo biti direktno priključene na notranje cestno omrežje in ostalo notranje infrastrukturno omrežje. Oblikovanje novih gradbenih parcel ne sme imeti za posledico nastanek funkcionalno nesmiselnih gradbenih parcel.
2. Zemljiške parcele se lahko delijo ali združujejo skladno z opredeljenimi gradbenimi parcelami. Odstopanja od pogojev za določitev gradbenih parcel so dopustna, kadar so posledica prilagajanja pozicijski natančnosti geodetskih postopkov, kadar zaradi odstopanj, dopustnih s tem prostorskim aktom, pride do spremenjenih funkcionalnih, oblikovalskih ali tehničnih rešitev in s tem do spremenjene oblike in lege objektov ali cestnih površin ter kadar glede na samo gradnjo, zaradi tehnoloških razmer, ni mogoče gradbene parcele oblikovati, skladno s prikazom na karti št.9 mora biti le-to v projektni dokumentaciji posebej utemeljeno.
3. Za potrebe razlastitve in omejitve lastninske pravice v javno korist so dopustne delitve in drugi geodetski postopki vseh zemljiških parcel, ki so potrebne za gradnjo javnih cest, poti in drugih objektov, namenjenih izvajanju gospodarskih javnih služb.

4       Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

16. člen

(splošni pogoji za izvedbo infrastrukturne opreme v območju urejanja)

1. Pri izvedbi posegov v prostor je treba zaradi izgradnje objektov in omrežij infrastrukture zagotoviti sprotno in končno sanacijo poškodb prostora ter izvedbo različnih vrst infrastrukture načrtovati sočasno.
2. Za priključitev na posamezne infrastrukturne vode in naprave je potrebno pridobiti pogoje in soglasje upravljavcev. Pred gradbenim posegom v varovalni pas infrastrukturnih objektov je potrebno pridobiti pogoje upravljavca posameznega voda. Smernice, podane k temu OPPN v okviru postopka njegove priprave, se smiselno upoštevajo v nadaljnjih fazah projektiranja.
3. Podrobnosti, ki niso zajete v tem OPPN in se dorečejo v fazi projektiranja za postopek pridobitve gradbenega dovoljenja, ne smejo presegati smernic in mnenj nosilcev urejanja prostora, podanih k temu OPPN.
4. Za projektiranje in gradnjo objektov gospodarske javne infrastrukture ter priključevanje nanje, za katere prostorsko izvedbeni pogoji s tem odlokom niso podrobneje določeni, se smiselno uporabljajo splošni prostorsko izvedbeni pogoji, ki jih določa OPN, če ti niso v nasprotju z določili tega odloka.

17. člen

(prometna infrastruktura)

1. Urejanje prometne infrastrukture obsega navezavo območja OPPN Revoz na obstoječe cestno omrežje Novega mesta in ureditev notranje prometne mreže.
2. V sklopu navezave območja OPPN Revoz na zunanje cestno omrežje, se predvidi rekonstrukcija Belokranjske ceste (G2-105/0256 Nm (Revoz) – Metlika) na vzhodu obravnavanega območja, natančneje med obstoječim glavnim dostopom za zaposlene in obstoječim dostopom za tovorni promet (od km 0,360 do km 0,980 po BCP-ju). Dolžina obravnavanega odseka rekonstrukcije ceste znaša okoli 620 m. Rekonstrukcija obsega tudi preureditev obstoječih križišč, ureditev novega križišča na mestu navezave predvidene Šentjoške ceste (DPN 3. razvojna os-jug), ureditev BUS postajališča ter ločenih površin za kolesarje in pešce.
3. Območje urejanja tovarne Revoz se na obstoječe cestno omrežje Novega mesta priključuje preko dveh glavnih in štirih sekundarnih cestnih priključkov (dostopov). Glavna dostopa se nahajata na vzhodnem območju in se navezujeta na Belokranjsko cesto (državna cesta G2-105/0256 Novo mesto (Revoz) – Metlika):

• glavni dostop, s priključkom na Belokranjsko cesto (obstoječ v km 0,390, predviden v km 0,480) po BCP in je namenjen pretežno osebnemu prometu, kot dostop do parkirnih površin za zaposlene, obiskovalce. Avtobusni promet se odvija tudi preko glavnega dostopa;
• dostop za tovorni promet, s priključkom na Belokranjsko cesto v km 0,863 po BCP na jugovzhodnem delu območja urejanja.

1. Za dostop do območja urejanja se uporabljajo tudi sekundarni uvozi/dostopi, in sicer:

• dostop iz Trdinove ulice, ki se nahaja na SZ delu območja,
• dostop do območja parkirnih površin na severnem delu območja, urejen v letu 2014,
• dostop do parkirnih površin na SV delu območja, s priključkom na dostopno cesto za trgovski center Hofer,
• vhod do parkirnih površin na JV delu območja.

1. Za potrebe obratovanja podjetja se uporablja in ohranja obstoječa železniška proga z ranžirno postajo. Dovoljena so vzdrževalna dela.

18. člen

                                               (rekonstrukcija Belokranjske ceste)

1. Na vzhodnem robu območja OPPN se predvidena rekonstrukcija Belokranjske ceste uskladi z rešitvami iz sosednjih stičnih prostorskih aktov.
2. Na obravnavanem odseku rekonstrukcije Belokranjske ceste se ohrani obstoječi vertikalni in horizontalni potek ceste.
3. Na območju križišč se uredijo razširitve vozišča zaradi umeščanja pasov za desne in leve zavijalce.
4. Prestavitev obstoječega glavnega dostopa iz km 0,390 v km 0,480 se uredi v skladu z rešitvami iz sosednjih stičnih prostorskih aktov.
5. Obstoječe BUS postajališče na sedanji lokaciji pred ONC se ohrani. Obstoječe BUS postajališče – desno, v km 0,475, se prestavi v km 0,535.
6. Dostop za tovorni promet v km 0,863 se ohrani na obstoječi lokaciji in preuredi v skladu s predvideno rekonstrukcijo Belokranjske ceste.
7. Na obravnavanem odseku rekonstrukcije Belokranjske ceste se uredita obojestranska pločnika z označenimi ločenimi površinami za kolesarje in pešce. V km 0,630 – levo se preuredi obstoječe stopnišče. Obstoječi prehod za pešce na tej lokaciji se ukine.
8. Prečni profil Belokranjske ceste na območju OPPN:

1. Na zahodni strani Belokranjske ceste se na odsekih, kjer prostor in relief to dovoljujeta, ohranja obstoječi oziroma zasadi nov drevored. Na območju križišč se umeščajo dodatni pasovi za leve in/ali desne zavijalce širine 3,25 m. Na območju rekonstrukcije Belokranjske ceste se predvidi izvedba vozišča s tako imenovanim tihim asfaltom.

19. člen

(notranje cestno omrežje)

1. Prometna mreža znotraj OPPN Revoz se dopolni in zasnuje kot sistem hierarhičnih komunikacij, ki zagotavlja potrebno preglednost in prerazporeditev notranjega prometa. Elementi priključnih cest (zavijalni radiji) morajo ustrezati merodajnemu vozilu ter omogočati nemoteno in varno odvijanje prometa. Pri dostopu za tovorni promet na Belokranjski cesti je merodajno vozilo tovorno vozilo s priklopnikom, za ostale priključke pa triosno tovorno vozilo.
2. Znotraj kompleksa so ceste opredeljene kot:

• dostopne ceste: obstoječa priključka na državno (Belokranjsko) cesto,
• interne ceste: dostop do platojev na zahodni in vzhodni strani,
• parkirišča,
• pešpoti.

1. Dostopne ceste (priključka na Belokranjsko cesto) so predvidene za dvosmerni motorni promet. Število voznih pasov se prilagaja potrebam. Normalni prečni profil dostopnih cest je naslednji:

• vozni pas                         = 3,50 m
• pas za leve zavijalce       = 3,25 m
• bankina 2 x 1,00 m         = 2,00 m

1. Interne ceste so opredeljene za promet z vozili dostave, komunale in intervencije kot povezava z različnimi deli tovarne. Število voznih pasov se prilagaja potrebam. Normalni prečni profil internih cest je naslednji:

• vozni pas                         = 3,50 m
• bankina 2 x 1,00 m         = 2,00 m

1. Na južnem delu vhodnega platoja se uredi dostopna cesta za čakajoča vozila – interna cesta “R”. Dostopna cesta se uredi kot enosmerna uvozna cesta širine 4.5 m. Vzdolžni profil se prilagodi niveleti obstoječega vhodnega platoja in niveleti interne ceste, na katero se priključuje. Predvidi se rekonstrukcija servisnega vhoda iz Trdinove ulice, ki se nahaja na SZ delu območja – interna cesta “P”. Rešitve se prilagodijo predvidenim ureditvam območja gradu Grm.

20. člen

(mirujoči promet)

1. Parkirne površine se delijo na parkirne površine za zaposlene in obiskovalce ter na parkirne površine za službena vozila, gotova vozila in tovorna vozila. Parkirne površine so znotraj in zunaj ograjenega območja tovarne.
2. Parkirne površine za zaposlene in obiskovalce: zunaj (P1+P2 = 87 PM) in znotraj (P2+P6+P8+P9+garažna hiša = 1384 PM) ograjenega območja tovarne, skupaj 1471 PM.
3. Parkirne površine za službena vozila, gotova vozila in tovorna vozila:

a) Parkirne površine za službena vozila znotraj ograjenega območja tovarne:

• P14: ureditev novih parkirnih površin na severnem delu območja, pri vhodu iz Trdinove ulice: 29 PM

b) Parkirne površine za gotova vozila:

• P10: predvidena garažna hiša – objekt 9b (5 nivojev x okoli 960 PM)= okoli 4800 PM
• P11: predvidena garažna hiša (3 nivoji x okoli 2373PM)= okoli 7119 PM
• P12: 800 PM
• P13: ureditev novih parkirnih površin na zahodnem delu območja: 1007 PM

c) Parkirne površine za tovorna vozila znotraj ograjenega območja tovarne:

• obstoječe parkirne površine ob skladiščih in manipulativnih površinah: 25 PM
• P13: ureditev novih parkirnih površin na zahodnem delu območja: 48 PM
• P10: ohranitev obstoječih parkirnih površin na osrednjem delu območja: 21 PM

d) Parkirne površine za tovorna vozila zunaj ograjenega območja tovarne:

• P7: parkirišče pri tovornem vhodu: 16 PM       

e) Skupno število parkirnih površin znaša:

• Parkirne površine za službena vozila: 29 PM
• Parkirne površine za gotova vozila: 13726 PM (z garažnima hišama)
• Parkirne površine za tovorna vozila: 110 PM (skupaj zunaj in znotraj območja tovarne)

1. Odprte parkirne površine se zasadijo tako, da se predvidi najmanj 1 drevo na 5 parkirnih mest. V primeru povečanja števila zaposlenih in obiskovalcev je možno urediti parkirno garažno hišo ob Belokranjski cesti. Ureditev garažne hiše ni odvisna od ostalih ureditev znotraj OPPN Revoz oz. povečanjem proizvodnih zmogljivosti. Garažna hiša se umesti na območju avtobusne postaje ter parkirišč P3 in P4. Za prehajanje med etažami se uredijo ustrezne klančine znotraj garažne hiše. Garažna hiša se uredi v 4 etažah:

• 0 Etaža – 190,00 m.nm.v. (h= 3,50 m), ureditev parkirnih površin za zaposlene (557 PM),
• 1 Etaža – 193,50 m.nm.v. (h= 4,50 m), namenjena ureditvi BUS postaje na obstoječi lokaciji in parkirnih površin za zaposlene (393 PM),
• 2 Etaža – 198,00 m.nm.v. (h= 4,00 m), namenjena proizvodni dejavnosti, uredi se prehod/povezava z objektom F2,
• 3 Etaža – 202,00 m.nm.v. (h= 4,00 m), namenjena proizvodni dejavnosti.

1. Uredijo se naslednji uvozi/izvozi v garažno hišo:

• 0 Etaža – uvoz/izvoz na jugovzhodni strani preko obstoječega glavnega dostopa za zaposlene na Belokranjski cesti ter uvoz/izvoz na severni strani z navezavo na 3. obstoječi sekundarni dostop z dostopne ceste pri Hoferju (oba na višini 190 m.nm.v.),
• 1 Etaža – uvoz/izvoz na jugozahodni strani preko obstoječe interne ceste ter uvozi/izvozi v osrednjem delu z območja avtobusne postaje (vsi na višini 193 m.nm.v.).

1. Za funkcionalno ovirane osebe se predvidi ustrezno število primerno urejenih parkirnih mest v skladu z veljavnimi predpisi s tega področja. V bližini vhodov za zaposlene in obiskovalce se uredijo parkirna mesta za kolesa v skladu z veljavnimi predpisi.

21. člen

(avtobusna postaja)

1. Ohrani se obstoječa avtobusna postaja za zaposlene ob glavnem dostopu z Belokranjske ceste.
2. Na območju parkirišča P9 se predvidi možnost ureditve dodatne avtobusne postaje za zaposlene. Dostop se uredi preko JP 799 198.

22. člen

(peš promet in kolesarski promet)

1. Ohranja in po potrebi rekonstruira se Grmsko sprehajališče ob Težki vodi, ki poteka ob celotni zahodni ograji območja Revoz. Pot v širini najmanj 2,5 m se ohranja in po potrebi prenavlja v utrjeni makadamski izvedbi. Na njej je treba izvesti, ob upoštevanju omejitev zaradi škodljivega delovanja voda, posege za preprečitev hudourniškega delovanja Težke vode in sicer: nadvišanje nivelete poti, ureditev zaščitnih robnikov, ureditev odvodnjavanja in propustov. Dostop za motorna vozila je dovoljen le za vzdrževanje in morebitne intervencije. Predvidi se ureditev poti med Grmskim sprehajališčem ob Težki vodi in JP 799 197. Pot v širini najmanj 2,5 m se uredi v peščeni/makadamski izvedbi. Ob poti se lahko namesti drobna urbana oprema.
2. Ob severnem robu območja Revoz se od Grma (Gubčeva oziroma Mušičeva ulica) do Belokranjske ceste uredi kolesarska in peš povezava, kot izhaja iz grafičnega dela OPPN, v širini najmanj 3,0 m, ob njej pa je treba namestiti drobno urbano opremo (npr. klopi, koši za smeti, obvestilne table in podobno). Ob poti se uredi javna razsvetljava.
3. Ob Belokranjski cesti se uredijo obojestranske površine za pešce in kolesarski promet.
4. Na območju površin za pešce se po potrebi uredijo tudi ustrezne talne oznake za orientacijo slepih in slabovidnih v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.

23. člen

(požarne poti in dostopne ceste)

Kot požarne poti so opredeljene vse ceste znotraj območja urejanja. Njihova označitev na terenu se izvede skladno s predpisi o varstvu pred požarom.

24. člen

(vodovod)

1. Oskrba s pitno in požarno vodo je zagotovljena preko obstoječih priključkov iz primarnega vodovoda Stopiče – Novo mesto.
2. Sekundarno omrežje se rekonstruira in dogradi skladno s potrebami posameznih delov tovarne in proizvodnih obratov. Za potrebe protipožarne zaščite se dograjuje hidrantno omrežje in sprinkler sistem.
3. Na južnem delu območja se predvidi dodatna črpalna postaja sprinkler sistema. Oskrba nove postaje sprinkler sistema se zagotovi preko obstoječega priključka z dograditvijo sprinkler omrežja znotraj območja urejanja. Oskrba obstoječe črpalne postaje sprinkler sistema se zagotavlja preko obstoječega priključka.
4. Z načrtovano gradnjo objekta št. 2 na severnem platoju bodo tangirani javni vodovod DN 280, javni vodovod DN160 ter interni vodovod DN225. Trase cevovodov se prestavijo v območje interne ceste.  
5. Zmanjšanje sedanje porabe pitne vode se izvaja s tehnološkimi prijemi in nadomeščanjem pitne vode s tehnološko. Zaradi povečanja obsega proizvodnje je predvideno povečanje porabe tehnološke vode.
6. Oskrba s tehnološko vodo se lahko zagotovi z izvedbo podzemnih ali površinskih zadrževalnikov padavinske vode.

25. člen

(kanalizacija)

1. Odvajanje odpadnih voda iz območja Revoza se izvaja v ločenem sistemu. Komunalne in padavinske odpadne vode iz severovzhodnega dela območja se odvajajo v komunalno in padavinsko kanalizacijo v smeri Kandijske ceste. Komunalne odpadne vode iz jugozahodnega dela območja se odvajajo v kanal R, ki poteka ob Težki vodi. Padavinske odpadne vode iz jugozahodnega dela območja se odvajajo v vodotok Težka voda.
2. Padavinske odpadne vode iz utrjenih površin se pred izpustom v javno kanalizacijo in vodotok  zajame in mehansko obdela v lovilcih olj z usedalniki.
3. Odpadne industrijske vode iz lakirnice se predhodno prečiščujejo v lastni čistilni napravi, ki se po potrebi dogradi, ostale odpadne vode se odvajajo v obstoječo kanalizacijo in prečiščujejo na centrali čistilni napravi Novo mesto.
4. Sekundarno komunalno in padavinsko kanalizacijsko omrežje se rekonstruira in dogradi skladno s potrebami posameznih delov tovarne in proizvodnih obratov.
5. Za potrebe oskrbe s tehnološko vodo ter zmanjšanja hipnega odtoka se lahko na območju urejanja uredijo podzemni in površinski zadrževalniki padavinske vode.

26. člen

(odstranjevanje odpadkov)

1. Nenevarni odpadki - komunalnim podobni odpadki: zbirajo se v zabojnikih znotraj območja urejanja. Odpadki se redno odvažajo na komunalno deponijo Leskovec. Pri nadaljnjem projektiranju in izvedbi je treba upoštevati veljavne predpise o izvajanju gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in gospodarske javne službe odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Mestne občine Novo mesto.
2. Nenevarni uporabni odpadki: del odpadkov, ki se lahko uporablja kot sekundarna surovina. V tehnoloških procesih se zbira na mestu nastajanja in odvaža v ponovno predelavo.
3. Nevarni odpadki: do odvoza na končno dispozicijo se nevarni odpadki shranjujejo v območju urejanja pod posebnim režimom v za to urejenem skladišču ob lakirnici. Zajem in odvoz odpadkov se mora izvajati v skladu s predpisi.

27. člen

(elektroenergetsko omrežje)

1. Revoz se z električno energijo napaja preko obstoječih 3 x 20 kV kablovodov, navezanih na RTP Gotna vas. Poleg osnovnega napajanja iz RTP Gotna vas ostaja v uporabi tudi še rezervno napajanje moči 1,5 MV iz TP Bolnica. Novi  objekti se napajajo iz RP Revoz.
2. Na celotnem območju Revoza, razen na objektih ob Težki vodi (9a, 9b in 10), je možno na strehe objektov postaviti sisteme za izrabo sončne energije za proizvodnjo elektrike skladno z varstvenimi režimi. Dopustna je uporaba vseh obnovljivih virov energije v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.

28. člen

(plinovodno omrežje)

1. Območje Revoz se delno nahaja v varovalnem pasu obstoječega prenosnega plinovoda P462, MRP Novo mesto - MP Kandija (premer 150 mm, tlak 20 bar), ki je v upravljanju družbe Plinovodi, d.o.o.
2. Posegi v varovalnem pasu prenosnega sistema zemeljskega plina (2x65 m) se izvajajo v skladu predpisi o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 barov ter o pogojih za posege v območjih njihovih varovalnih pasov.
3. Sekundarno plinovodno omrežje se rekonstruira in dogradi skladno s potrebami posameznih delov tovarne in proizvodnih obratov.
4. Posegi v varovalnem pasu distribucijskega sistema zemeljskega plina se izvajajo v skladu s predpisi o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do 16 bar.

29. člen

(ogrevanje)

1. Ogrevanje objektov se zagotavlja iz skupne kotlovnice na zemeljski plin. Zemeljski plin je primarni energent, medtem ko je ekstra lahko kurilno olje rezervni vir v času redukcij.
2. Kot alternativni vir toplote se ob obstoječi kotlovnici predvidi kotlovnica na lesno biomaso.
3. Ogrevanje predvidenih objektov se zagotovi iz obstoječe kotlovnice z nadgradnjo toplovodnega omrežja iz obstoječih objektov.

30. člen

(cestna razsvetljava)

1. Cestna razsvetljava se dopolnjuje v skladu z gradnjo novih prometnih, manipulativnih in parkirnih površin.
2. Svetilke in drogovi so tipizirani in po moči ter funkcionalno in oblikovno usklajeni z že izvedenimi na območju urejanja.
3. Ob predvideni poti med  Gubčevo oziroma Mušičevo ulico do Belokranjske ceste se uredi javna razsvetljava.
4. Ostale obstoječe in predvidene poti nimajo javne razsvetljave.

31. člen

(telekomunikacijski vodi)

Celotno območje Revoza ima urejeno TK omrežje z lastnim optičnim kablom in urejene notranje razvode. Novi priključki in nove ureditve niso predvideni.

5       Rešitve in ukrepi za ohranjanje kulturne dediščine, narave, varovanje okolja in naravnih virov

32. člen

(varstvo kulturne dediščine)

1. Na delu območja OPPN, ki sega na arheološko najdišče območje Prazgodovinska naselbina Grmske njive (parcelne številke 1367/1, 1367/7 in 1367/9, k.o. Kandija), se na 5% celotnega območja (izvzame se pozidano območje in območje trase meteorne kanalizacije) opravi invazivna arheološka raziskava. V primeru odkritja arheoloških struktur se opravijo arheološka izkopavanja. Izdela se tudi postizkopavalna analiza. Rezultati raziskave se upoštevajo pri predvidenih posegih. Ob zemeljskih posegih in ob arheološki raziskavi se zagotovi strokovni konservatorski nadzor. Za vse navedene arheološke raziskave investitor pridobi izvajalca arheoloških del in posebno kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev dediščine. Predhodne arheološke raziskave se izvedejo pred izdajo kulturnovarstvenega soglasja.
2. Ureditve na stičnem območju z gradom Grm in s parkom ob gradu Grm upoštevajo rešitve, ki so sprejete z Odlokom o OPPN grad Grm in se navezujejo na območje tovarne Revoz. Na območju med gradom Grm in tovarno Revoz se dodatno zasadi višja vegetacija kot zelena bariera med obema območjema. Pri ureditvi vhoda v tovarno na Trdinovi ulici se upošteva dvig nivelete ceste v višini okoli 1m.
3. Vzdržuje in po potrebi se sanira strma brežina med tovarno in med območjem kapele Božjega groba in objekta Trdinova ulica 27.

33. člen

(ohranjanje narave)

1. Območje OPPN sega na območje naravne vrednote Težka voda (evid. št. 8162). V bližini  območja OPPN sta še naravna vrednota Brezno v krogu tovarne IMV (evid. št. 45835) ter naravni spomenik Grajski park Grm (evid. št. 1250).
2. Območje ob žični ograji tovarne v predelu ob potoku Težka voda se zasadi z avtohtono grmovno oz. drevesno zarastjo. Vsa nova vegetacija se izvede iz avtohtonih vrst vegetacije, hkrati pa se izberejo take vrste, ki utrjujejo tla in preprečujejo erozijsko delovanje na brežinah in erozijo zaradi delovanja vode v potoku. Sadike se zasadijo v nepravilnih vzorcih s posnemanjem naravnih vzorcev.
3. Upošteva se časovna omejitev del neposredno na in ob vodotoku, zato se dela izvajajo od konca meseca junija do začetka meseca marca, izven drstitvenega obdobja rib ter razmnoževalnega obdobja drugih na vodo vezanih živalskih vrst.
4. Na brežini potoka Težka voda se ohranja primarna vegetacija. Dovoljene so sanitarne sečnje in vzdrževanje vegetacije.
5. Spreminjanje reliefa na širšem območju potoka ni dovoljeno. Dovoljene so ureditve vodotoka, ki so potrebne zaradi preprečevanja poplav in so usklajene s pristojnimi službami za urejanje vodotokov.
6. Na območje ob Težki vodi se zagotavljata le peš dostop in dostop za kolesarje.
7. Obstoječa pot ostaja v obstoječih gabaritih in v peščeni izvedbi.
8. Območja ob Težki vodi se ne osvetljuje.
9. Območje z igrali se ohranja v obstoječem obsegu in v travni izvedbi. Otroško igrišče je treba urediti, ob upoštevanju omejitev zaradi škodljivega delovanja voda, tudi na izravnanem travnatem območju v bližini železniškega viadukta. V sklopu otroških igrišč je treba namestiti tudi drobno urbano opremo. V sklopu obstoječega otroškega igrišča je treba urediti trim stezo s telovadnimi napravami
10. Na območju ob Težki vodi ni dovoljeno namestiti ureditev, za katere bi bila potrebna izvedba komunalne infrastrukture (elektrika, kanalizacija).
11. Odvodnjavanje z utrjenih površin tovarne se uredi tako, da ni vizualno izpostavljeno na travni brežini in da je izpust meteorne vode na brežini vodotoka umeščen na koto najnižjih vod potoka Težke vode.
12. Če izvajalec ob zemeljskih delih odkrije potencialno naravno vrednoto (jamo, brezno), o tem obvesti pristojno območno enoto Zavoda za varstvo narave, ki pripravi usmeritve za nadaljnje delo.

34. člen

(varstvo okolja)

Pri izvajanju vseh dejavnosti ter pri varstvu okolja se upošteva veljavna zakonodaja s podzakonskimi akti. Povzročitelj onesnaževanja mora izvesti ukrepe, potrebne za preprečevanje in zmanjšanje onesnaževanja, tako da njegove emisije v okolje ne presegajo predpisanih mejnih vrednosti. Povzročitelj obremenitve mora pri svojem ravnanju upoštevati vsa pravila, ki so potrebna za preprečevanje in zmanjševanje obremenjevanja okolja. Morebitne emisije v okolje je potrebno sanirati pri samem izvoru.

35. člen

(varstvo pred hrupom)

1. V skladu s predpisi s področja varstva pred hrupom ter v skladu z OPN MONM so stanovanjske površine in površine za centralne dejavnosti v okolici OPPN razvrščene v III. območje varstva pred hrupom, proizvodne, infrastrukturne in kmetijske površine v IV. območje. Mirnih območij na prostem ali veljavnih II. območij varstva pred hrupom v neposredni okolici OPPN ni. Objekte je potrebno načrtovati in izvesti tako, da ne bodo presežene mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju skladno s predpisi  o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju . Kadar gre za napravo ali obrat, ki lahko povzroča onesnaževanje okolja večjega obsega, mora investitor za takšno napravo pridobiti spremembo veljavnega okoljevarstvenega dovoljenja, ki vključuje tudi pogoje obratovanja v zvezi z varstvom okolja pred hrupom. V primeru ugotovljene povečane obremenitve okolja s hrupom zaradi proizvodne dejavnosti znotraj podjetja je treba izvesti ukrepe, ki bodo zagotovili zmanjšanje obremenitve okolja na zakonsko predpisano raven.
2. Omilitveni ukrepi varstva pred hrupom, ki se izvajajo v času gradnje:

• zavezanec za izvajanje ukrepov med gradnjo je izvajalec gradbenih del;
• gradbeni stroji in delovne naprave, ki se uporabljajo na prostem, morajo biti izdelani skladno s predpisi, ki urejajo področje emisijskih norm za hrup gradbenih strojev, ki se uporabljajo na prostem;
• v primeru ugotovljene povečane obremenitve s hrupom se emisija hrupa gradbenih strojev prilagodi do stopnje, da obremenitev s hrupom v bližnjem stanovanjskem okolju ni prekomerna, po potrebi se izvedejo tudi začasne polne gradbiščne ograje;
• upoštevati je treba časovne omejitve gradbenih del v vplivnem območju stavb z varovanimi prostori na dnevni čas med 6.00 in 18.00 uro in na delavnike.

1. Omilitveni ukrepi varstva pred hrupom zaradi cestnega prometa so določeni glede na to, da je v okolici OPPN prevladujoči vir hrupa cestni promet po državnem cestnem omrežju; ta je še posebej problematičen ob glavni cesti G2-105, po kateri poteka tudi večina tovornega prometa surovin in novih vozil za potrebe podjetja:

• zaradi povečane obremenitve s hrupom ob glavni cesti se ob vzhodnem robu Belokranjske ceste izvede protihrupna ograja na dveh odsekih (južni del – 260 m in severni del – 75 m) skupne dolžine 335 m in višine 2.0 m. Lokacija in potek predvidenih protihrupnih ukrepov je razvidna iz grafičnega dela OPPN;
• protihrupna ograja mora biti absorpcijske izvedbe, njena zvočna izoliranost mora dosegati vsaj 25 dB(A);
• na območju obstoječega stopnišča med Ulico Ivana Roba in Belokranjsko cesto se izvede prekinitev (pešprehod) v protihrupni ograji;
• protihrupna ograja poteka na pretežnem delu ob bankini ceste oz. pločnika, pred in za obstoječim stopniščem pa po robu brežine;
• pri stavbah, kjer bo obremenitev s hrupom zaradi državnega cestnega omrežja presegala mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju, se izvedba dodatnih ukrepov (pasivna zaščita) izvaja v skladu z operativnim programom varstva pred hrupom na podlagi rezultatov obratovalnega monitoringa hrupa za državno cestno omrežje.

1. Promet po železnici, dovoz, odvoz in vsa ranžiranja vlakov se izvajajo tako, da so upoštevani vsi omilitveni ukrepi, ki so zajeti v izdanem okoljevarstvenem soglasju.

36. člen

(varstvo zraka)

Zrak, ki se spušča v ozračje, ne sme presegati dovoljenih koncentracij glede na predpise  o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja. Dejavnosti, ki bi na obravnavanem območju lahko povzročale večje onesnaženje zraka od predpisanega z uredbo, niso dovoljene.

37. člen

(varstvo plodne zemlje)

Plodno zemljo je pred izvedbo novih posegov potrebno deponirati v delovnih pasovih v nasipu višine največ 2 m in ločeno od ostalega izkopa. Po izvršenih delih se humus uporabi ob zunanjih ureditvah (zelenice ipd.) oziroma se ga ustrezno deponira.

38. člen

(varstvo tal in podzemnih voda)

1. Vse fekalne odpadne vode morajo biti priključene na javni kanalizacijski sistem. Padavinske vode z obravnavanega območja (s streh, parkirišč, cest ipd.) je treba prek ustreznih filtrov (lovilec olj ipd.) speljati v ponikovalnice, izvedene v skladu z določili poglavja 4 Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro.
2. Tla pod delovnimi stroji morajo biti ustrezno utrjena in zaščitena, tako da ne obstaja možnost izliva nevarnih snovi iz strojev direktno v tla (podtalnico). Skladiščenje in ravnanje z nevarnimi in vnetljivimi snovmi (goriva, olja, kemikalije, barve, laki, topila) mora biti v pokritih prostorih ter urejeno tako, da se ob morebitnem razlitju snovi celotna vsebina prestreže in zadrži.
3. Na delu območja, kjer to razmere dopuščajo, se padavinske odpadne vode spelje v ponikalnice, na preostalem delu območja pa se le-te spnazaj