Odgovore na vprašanja in pobude v skladu s Poslovnikom občinskega sveta Mestne občine Novo mesto pripravijo pristojni uradi občinske uprave.

Svetniki lahko svoja vprašanja oddate na povezavi.

Pred objavo jih potrdita direktor občinske uprave in župan.

901-0009/2026-638 Pobuda za takojšnje in sistemsko ukrepanje ob porastu mladostniškega nasilja v Mestni občini Novo mesto

Datum: 04. 06. 2026
Urad: Urad za družbene dejavnosti
Svetniška skupina: Solidarnost
Svetnik: Uroš Lubej

Vprašanja, pobude in pohvale

V Mestni občini Novo mesto smo v zadnjem obdobju priča več primerom nasilnega, objestnega in tveganega vedenja mladostnikov, ki med otroki, starši, učiteljicami ter drugim osebjem na osnovnih šolah vzbujajo močno nelagodje in strah.

Še posebej zaskrbljujoča so (tudi javno) izpostavljena dogodki in dejanja, kot so:

•           nasilni incident skupine najstnikov, v katerem je bil pretepen in poškodovan hišnik na OŠ Drska;

•           snemanje eksplicitnih posnetkov na novomeški tržnici med zelo mladimi osebami in njihovo domnevno posredovanje prek družbenih omrežij;

•           zastraševanje učencev, učiteljev, mentorjev, ki prihajajo na popoldanske aktivnosti;

•           primeri kraj po garderobah, vandalizma in drugih incidentov v času pouka in izven njega;

Vsak od teh dogodkov je že sam po sebi zaskrbljujoč, vendar skupaj kažejo na problem, ki zahteva resen, organiziran in dolgoročen odziv lokalne skupnosti. Ob vsakem novem primeru se med občani upravičeno odpira vprašanje, ali so bile v preteklosti izčrpane vse možnosti ukrepanja in ali so pristojne institucije, tudi mestna občina, storile vse, kar jim omogočajo zakonodaja, strokovne smernice in razpoložljivi programi pomoči.

Občutek, da se nasilje ponavlja brez jasnih posledic, slabi zaupanje v institucije, zmanjšuje občutek varnosti in pri otrocih, starših, zaposlenih v šolah ter drugih občanih ustvarja vtis nemoči.

V javnosti se vprašanje varnosti mladih v Novem mestu pogosto obravnava predvsem skozi t. i. romsko problematiko, vendar javno izpostavljeni primeri in pričanja iz lokalnega okolja kažejo, da gre tudi za širši pojav nasilnega, objestnega in očitno organiziranega vedenja mladostnikov v mestnih soseskah, na območjih šol, športnih površin in drugih javnih prostorov.

Župan, občinski svet in občinska uprava sta se zelo odločno odzvala v primeru t. im. romske problematike. Zaskrbljeni občani pa bi pričakovali enoko odločen odziv tudi v primeru opisane problematike.

Če problem mladostniškega nasilja obravnavamo zgolj skozi prizmo ene skupnosti, spregledamo primere nasilja, ustrahovanja, objestnosti, kraj ter spletnega oziroma spolnega nasilja, ki se pojavljajo tudi med mladostniki iz večinske populacije.

Zato sprašujem župana in občinsko upravo, kaj sta že storila in kaj nameravata storiti glede te žgoče problematike.

Posebej me zanima:

1.         Ali ima Mestna občina Novo mesto pregled nad kritičnimi lokacijami, kjer se pojavljajo nasilje, ustrahovanje, vandalizem, kraje in druga problematična ravnanja mladostnikov;

2.         Ali so bile v zvezi s temi dogodki že izvedene konkretne aktivnosti v sodelovanju s šolami, policijo, Centrom za socialno delo, občinskim redarstvom, Zavodom Novo mesto, športnimi društvi in drugimi pristojnimi institucijami;

3.         Ali občina pripravlja poseben varnostni in preventivni načrt za čas šolskih počitnic, ko se bodo otroci in mladostniki še več zadrževali na javnih površinah, športnih igriščih in v mestnih soseskah;

4.         Ali občina načrtuje dodatne varnostne ukrepe na izpostavljenih šolah in javnih površinah, vključno z večjo prisotnostjo varnostnikov, redarstva, policije, izboljšanjem razsvetljave in namestitvijo kamer tam, kjer je to zakonito, strokovno utemeljeno in smiselno;

5.         Ali in kako so pristojne institucije ukrepale v primerih ponavljajočega se problematičnega ravnanja posameznih mladoletnikov, seveda ob spoštovanju varstva osebnih podatkov in posebnega položaja mladoletnih oseb.

Kot občinski svetnik skladno s svojimi pristojnostmi prosim, da župan najhitreje odgovori na zastavljena vprašanja, pri tem pa sam vlagam naslednje predloge:

1. Takojšnji varnostni ukrepi

Predlagam, da občina v sodelovanju z osnovnimi šolami, policijo in občinskim redarstvom nemudoma pripravi v najkrajšem času pripravi varnostni načrt za izpostavljene lokacije, zlasti za območja osnovnih šol, športnih objektov, igrišč, avtobusnih postajališč in drugih javnih površin.

Predlagam predvsem:

•           povečano prisotnost varnostnikov na izpostavljenih osnovnih šolah, zlasti v času prihodov, odhodov in popoldanskih aktivnosti;

•           okrepljene obhode občinskega redarstva in policije na znanih kritičnih točkah;

•           pregled obstoječe razsvetljave in njeno izboljšanje tam, kjer je to potrebno;

•           pregled možnosti za namestitev oziroma dopolnitev videonadzora na izpostavljenih mestih, skladno z zakonodajo;

•           jasen protokol ukrepanja, kadar se na območju šol, igrišč ali športnih objektov zadržujejo skupine mladostnikov, ki povzročajo strah, škodo ali ogrožajo druge.

Posebej poudarjam, da se šolske počitnice hitro približujejo, zato ni dovolj, da občina ukrepe napove šele dolgoročno. Potrebni so tudi takojšnji kratkoročni ukrepi za zaščito otrok, zaposlenih v šolah in drugih uporabnikov javnih površin.

2. Analiza stanja in dosedanjih ukrepov

Predlagam, da občina v sodelovanju s pristojnimi institucijami pripravi celovito analizo pojavov mladostniškega nasilja v občini v zadnjih letih.

Analiza naj vključuje:

•           pregled evidentiranih primerov fizičnega, spletnega in medvrstniškega nasilja;

•           pregled ponavljajočih se vzorcev in tveganj;

•           pregled dosedanjih aktivnosti občine, šol, policije, Centra za socialno delo, redarstva in drugih institucij;

•           oceno učinkovitosti izvedenih ukrepov;

•           identifikacijo sistemskih pomanjkljivosti;

•           predloge za izboljšanje sodelovanja in prevzemanje odgovornosti posameznih institucij.

Namen analize ne sme biti iskanje krivcev za nazaj, temveč ugotovitev, ali obstoječi sistemi delujejo dovolj učinkovito in kaj je potrebno izboljšati.

3. Občinski akcijski načrt za preprečevanje mladostniškega nasilja

Predlagam, da občina v roku 90 dni pripravi lokalni akcijski načrt za preprečevanje mladostniškega nasilja, ki ne bo temeljil zgolj na odzivih po posameznih incidentih, temveč na sistemskem pristopu.

Akcijski načrt naj vsebuje:

•           pregled kritičnih lokacij;

•           pregled ponavljajočih se tipov incidentov;

•           način sodelovanja med občino, šolami, policijo, Centrom za socialno delo, redarstvom, mladinskimi organizacijami, športnimi društvi in drugimi institucijami;

•           časovni načrt ukrepov;

•           odgovorne nosilce;

•           kazalnike uspešnosti oziroma način spremljanja učinkov sprejetih ukrepov;

•           redno poročanje občinskemu svetu.

4. Lokalna koordinacijska skupina

Predlagam, da občina ustanovi stalno lokalno koordinacijsko skupino za obravnavo mladostniškega nasilja, ki bi se redno sestajala, spremljala stanje in predlagala dodatne ukrepe.

V koordinacijsko skupino naj se vključijo:

•           predstavniki Mestne občine Novo mesto;

•           osnovne šole;

•           srednje šole;

•           Policijska uprava Novo mesto;

•           občinsko redarstvo;

•           Center za socialno delo Dolenjska in Bela krajina;

•           Zavod Novo mesto;

•           mladinske in nevladne organizacije;

•           športna društva in upravljavci športnih objektov;

•           druge organizacije, ki delajo z mladimi.

Naloga skupine naj ne bo zgolj odzivanje na posamezne dogodke, temveč tudi pravočasno zaznavanje tveganj, izmenjava informacij v okviru zakonskih možnosti in priprava konkretnih ukrepov na terenu.

5. Varnostni načrti za šole, športne objekte in javne površine

Ker se del problematičnih ravnanj pojavlja na območju šol, športnih površin in drugih javnih prostorov, predlagam pripravo posebnih varnostnih načrtov za čas izven pouka.

Ti naj vključujejo:

•           pregled varnosti okolice šol v popoldanskem in večernem času;

•           pregled ustreznosti javne razsvetljave;

•           presojo možnosti zakonitega in smiselnega videonadzora;

•           občasne skupne preventivne obhode policije in redarstva;

•           jasno določitev, kdo ukrepa, če se mladostniki zadržujejo v preddverjih, na igriščih ali okoli šol izven organiziranega programa;

•           jasna pravila uporabe šolskih igrišč in športnih površin po pouku;

•           varnostne protokole za garderobe v športnih dvoranah in pri popoldanskih dejavnostih;

•           določitev odgovornosti za nadzor in odzivanje na javnih površinah, kjer se mladi redno zbirajo.

6. Krepitev preventive in dela z mladimi

Poleg varnostnih ukrepov so nujni tudi preventivni in vzgojni programi. Dolgoročno mladostniškega nasilja ni mogoče zmanjševati zgolj z represivnimi ukrepi.

Predlagam, da občina v sodelovanju s šolami, nevladnimi organizacijami, policijo, Centrom za socialno delo in drugimi strokovnimi institucijami okrepi:

•           preventivna predavanja za otroke in starše;

•           programe za preprečevanje medvrstniškega nasilja;

•           delavnice o varni uporabi družbenih omrežij;

•           programe za preprečevanje spletnega nasilja, spletnega izsiljevanja in širjenja spornih vsebin;

•           programe za preprečevanje fizičnega nasilja, ustrahovanja in vandalizma;

•           dodatne popoldanske in večerne programe za mlade;

•           športne, kulturne in druge prostočasne dejavnosti z nizkim pragom vključitve;

•           mentorstvo za mladostnike z večjim tveganjem za nasilno vedenje;

•           programe za starše;

•           terensko mladinsko delo v mestnih soseskah.

7. Jasno javno sporočilo občine

Predlagam tudi, da Mestna občina Novo mesto okrepi javno komunikacijo o ničelni toleranci do nasilja.

Pri tem mora biti jasno poudarjeno, da nasilje ni sprejemljivo ne glede na to, kdo ga povzroča, in da ne sme biti obravnavano zgolj skozi prizmo narodnosti, etnične pripadnosti, socialnega položaja ali katere koli druge osebne okoliščine storilcev.

Mladostniško nasilje je širši družbeni problem, ki zahteva celovit odziv vseh institucij in skupnosti. Selektivno osredotočanje zgolj na posamezne skupine prebivalstva ne prispeva k večji varnosti, temveč lahko spregleda druge oblike medvrstniškega, spletnega, spolnega ali fizičnega nasilja, ki se pojavljajo med mladimi nasploh.

Prepričan sem, da imajo Mestna občina Novo mesto, vzgojno-izobraževalne ustanove, pristojne službe in civilna družba dovolj znanja in izkušenj, da skupaj oblikujejo učinkovite ukrepe za bolj varno okolje za vse naše otroke in mladostnike.

Zato pričakujem, da Mestna občina Novo mesto to področje obravnava sistemsko, ne zgolj odzivno po posameznih incidentih, ter da občinskemu svetu predstavi konkretne ukrepe, nosilce, roke in način spremljanja njihove učinkovitosti.

Odgovor

Na Mestni občini Novo mesto se zavedamo izzivov, povezanih z varnostno problematiko, za zagotavljanje javne varnosti pa v okviru naših pristojnosti aktivno delujemo, sodelujemo ter opozarjamo pristojne institucije glede ustreznega, pravočasnega in odločnega ukrepanja, vse z namenom zagotoviti najvišjo možno raven varnosti v okolju. 
V zadnjem obdobju tudi na Mestni občini Novo mesto z zaskrbljenostjo spremljamo ponovne primere pojavov nasilništva in prekrškovnih dejanj, predvsem s strani mladoletnih in mlajših oseb. Ob tem sicer velja poudariti, da statistika prekrškov v obdobju po uveljavitvi Zakona o izrednih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti kaže, da je prekrškovnih dejanj na območju občine za približno 30-odstotkov manj. Posebej poudarjamo, da ne gre nujno za splošen pojav, saj gre v največ primerih, ki jih navaja svetnik, za ravnanje iste, ponavljajoče se skupine mladoletnikov, ki je bila s strani Policije že večkrat obravnavana. Takšni primeri jasno kažejo na nujnost doslednega sankcioniranja, učinkovite institucionalne koordinacije in predvsem na večjo odgovornost staršev.
Mestna občina Novo mesto razpolaga z informacijami o izpostavljenih oziroma t. i. kritičnih lokacijah, kjer prihaja do pogostejših zaznav nasilja, vandalizma in drugih odklonskih ravnanj. Posledica tega je uvedba videonadzora na najbolj kritičnih točkah javnih površin, ki jih je potrdil tudi občinski svet. Dodatno se videonadzor uvaja na kritičnih površinah, ki so v upravljanju javnih zavodov (OŠ Grm, OŠ Drska, objekti v upravljanju Zavoda Novo mesto ipd.) Gre predvsem za območja šol, športnih površin, javnih prostorov in točk zbiranja mladih. Hkrati se v sodelovanju s Policijo in redarstvom izvajajo okrepljeni obhodi na izpostavljenih lokacijah.
Sodelovanje med institucijami je stalno in vključuje redno komunikacijo s Policijo, pri čemer občina jasno izraža pričakovanje, da so vsa prekrškovna in kazniva dejanja obravnavana pravočasno in dosledno. V zvezi s konkretnimi primeri, kot so napad na uradno osebo in incident na Osnovni šoli Drska, občina spremlja potek postopkov ter na Policijo, tožilstvo in Center za socialno delo naslavlja preverbe glede ukrepanja. Župan se je ob resnejših dogodkih vedno enako odločno in javno odzval in pozval vse pristojne institucije k hitremu in odločnemu ukrepanju, s čimer občina jasno sporoča, da nasilje ni sprejemljivo in da mora biti vsako takšno ravnanje ustrezno obravnavano. Smo v rednem stiku s Policijo, pri čemer je s strani občine podana jasna zahteva in pričakovanje, da so vsa prekrškovna dejanja - ne glede na to, kdo je storilec - pravočasno in ustrezno obravnavana ter da se s povečano prisotnostjo predstavnikov Policije v največji meri izvaja tudi preprečevanje nasilništva in ostalih prekrškovnih ter kaznivih dejanj. Prav tako je župan naslovil javni poziv Državnemu tožilstvu, da odločneje ukrepa pri obravnavanju ponavljajočih prekrškovnih in kaznivih dejanj, tudi takrat, ko gre za mladoletne osebe. Ob tem velja dodati, da sistemsko podlago za celovito obravnavo primerov mladoletniškega nasilja predstavlja tudi nov Zakon o kazenski obravnavi mladoletnikov, ki je bil sprejet v začetku leta 2026 in ki po zagotovilih stroke predstavlja korak k učinkovitejši obravnavi mladoletnikov. Zakon po eni strani daje prednost zaščiti koristi mladoletnikov v obdobju, ko jih je še mogoče utiriti na pravo pot, hkrati pa krepi odgovornost, varnost družbe in daje večjo težo preprečevanju ponavljanja kaznivih dejanj, na kar že dalj časa opozarjamo tudi na Mestni občini Novo mesto. Poleg tega je župan na Varuhinjo človekovih pravic ter Pravno mrežo za varstvo demokracije naslovil odprto pismo z zahtevo po ustrezni zaščiti žrtev prekrškovnih dejanj. V pismu je jasno izraženo stališče, da 8. člen Zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti ne posega v pravice do socialne varnosti, saj se v skladu z določili zakona sankcionira šele tretji ter vsak nadaljnji prekršek, zadržanje tega člena pa storilcem prekrškovnih dejanj daje napačno sporočilo, da so tovrstna dejanja dopustna. Župan se je na delovnem srečanju sestal tudi z ministrom za notranje zadeve in javno upravo Francijem Matozom, srečanja pa sta se udeležila tudi državni sekretar Ministrstva za notranje zadeve Denis Zobarič ter vršilec dolžnosti generalnega direktorja Policije Danijel Lorbek. Na srečanju so pozornost namenili aktualnim varnostnim razmeram v občini kot tudi romski tematiki. Minister je na srečanju potrdil pripravljenost, da bo Vlada izvajala reševanje romske problematike v tesnem sodelovanju med posameznimi resorji, saj so bili po mnenju župana ravno ozkogledni resorni pristopi eden glavnih vzrokov za dosedanje neučinkovito odzivanje države pri reševanju številnih izzivov, ki bremenijo predvsem JV Slovenijo in Posavje.
Obenem se na Mestni občini Novo mesto zavedamo, da so pri pojavih mladostniškega nasilja ključnega pomena komunikacija, izobraževanje ter preventivno delovanje. Občina zato podpira delovanje različnih društev in zavodov, ki v osnovnih in srednjih šolah ter ostalih okoljih izvajajo delavnice in izobraževanja, ki naslavljajo vprašanja medvrstniškega nasilja, samopodobe, uporabe alkohola in drog ter ostale aktualne teme, ki so povezane s problematiko mladoletniškega nasilja. Poleg tega smo za obdobje poletnih počitnic na Mestni občini Novo mesto pripravili program aktivnosti za otroke in mladostnike, pri čemer so počitniške aktivnosti pripravljene v skladu s tematskim letom 2026, ki je posvečeno vrednotam skupnosti – sodelovanju, spoštovanju, solidarnosti in kakovostnemu preživljanju prostega časa. S takšnim pristopom si prizadevamo usmerjati mlade in  hkrati omogočiti, da vrednote skupnosti zaživijo skozi igro, druženje in skupno ustvarjanje. Z namenom aktivnejšega delovanja na terenu, je občina podprla tudi projekt društva Eternia, ki z mobilno enoto izvaja delo z mladimi neposredno na terenu. Mobilno enoto bodo v dogovoru z občino vzpostavili tudi sodelavci Zavoda Novo mesto, ki delujejo na področju mladine. Ti v letošnjem letu že izvajajo okrepljeno delo z mladimi v osnovnih in srednjih šolah. V naslednjem letu načrtujemo vzpostavitev dela na dislociranih lokacijah v krajevnih skupnostih, ki bodo podaljšana roka Mladinskega centra Oton na terenu. Krepitev aktivnosti je načrtovana tudi v Mladinskem centru Oton, ki bo po prenovi pritličja začel delovati v dopolnjenem obsegu. 
Ob vsem navedenem je treba jasno poudariti, da odgovornosti za tovrstne pojave ni mogoče pripisati zgolj institucijam. Ključno vlogo ima družina, saj so starši primarni vzgojitelji, ki morajo prevzeti odgovornost za ravnanje svojih otrok. V primerih ponavljajočega se nasilnega vedenja je nujno, da se v obravnavo aktivno vključijo tudi centri za socialno delo ter da se od staršev zahteva konkretne vzgojne pristope. Le s povezanim delovanjem družine, šole in institucij je mogoče dosegati trajnejše rezultate.
Mestna občina Novo mesto bo tudi v prihodnje vztrajala pri sistemskem pristopu, ki ne temelji zgolj na odzivanju na posamezne incidente, temveč na dolgoročnem načrtovanju, rednem spremljanju stanja in stalnem nadgrajevanju ukrepov. Pri tem bomo krepili sodelovanje vseh pristojnih deležnikov, spodbujali preventivne programe ter dosledno zagovarjali ničelno toleranco do vseh oblik nasilja, ne glede na okoliščine ali ozadje posameznih primerov. 


Pripravili:
Kabinet župana
Urban Hrastnik,
višji svetovalec za šolstvo, mladino in turizem

Meta Retar Kramar,                                            
vodja urada                                                                  

doc. dr. Jana Bolta Saje,

direktorica