Odgovore na vprašanja in pobude v skladu s Poslovnikom občinskega sveta Mestne občine Novo mesto pripravijo pristojni uradi občinske uprave.

Svetniki lahko svoja vprašanja oddate na povezavi.

Pred objavo jih potrdita direktor občinske uprave in župan.

901-0005/2026-616 901-0002/2025-598 Odmera NUSZ za objekte brez komunalne opremljenosti in obremenjevanje lastnikov v primerih nezakonito zasedenih zemljišč

Datum: 23. 04. 2026
Urad: Urad za razvoj in prostor
Svetniška skupina: Samostojni svetniki
Svetnik: Silvo Mesojedec

Vprašanja, pobude in pohvale

Na podlagi prejetega odgovora Mestne občine Novo mesto glede odmere nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) ugotavljam, da občina sama priznava dve bistveni dejstvi: 1. da se NUSZ v primerih nezakonito zasedenih zemljišč ne sme odmerjati zakonitemu lastniku, če ta nima dejanske možnosti uporabe zemljišča, 2. da bi se moral NUSZ odmeriti dejanskemu uporabniku, tudi če gre za nezakonitega uporabnika, vendar občina pri tem navaja težavo z identifikacijo in vodenjem postopkov. Prav tu se odpira novo ključno vprašanje. Na območju Žabjaka je občina v preteklih letih vlagala znatna javna sredstva, stanje na terenu pa je kljub temu po številnih opozorilih še slabše. Zato je nerazumljivo in nesprejemljivo, da občina zatrjuje, da ima težave z identifikacijo oseb, ki nezakonito zasedajo zemljišča ali na njih postavljajo objekte brez ustreznih pravnih podlag. Če občina na območju izvaja postopke, vlaga javna sredstva, spremlja prostorsko problematiko in je seznanjena z obsegom nelegalnih posegov, potem bi morala razpolagati tudi s konkretnimi podatki o dejanskih uporabnikih teh zemljišč. Zato zahtevam jasne in konkretne odgovore: 1. Koliko primerov nezakonito zasedenih zemljišč na območju Žabjaka občina trenutno evidentira? Zahtevam številčni podatek in pojasnilo, na podlagi katerih evidenc občina vodi te primere. 2. V koliko primerih je občina ugotovila, da zakoniti lastnik nima dejanske možnosti uporabe zemljišča in mu zato NUSZ ni bil odmerjen? 3. V koliko primerih je občina dejanskemu uporabniku oziroma nezakonitemu zasedatelju dejansko odmerila NUSZ? Če tega ni storila, zahtevam jasno obrazložitev, zakaj ne. 4. Kako občina ugotavlja identiteto dejanskega uporabnika nezakonito zasedenega zemljišča? Kateri organi ali službe pri tem sodelujejo (občinska uprava, redarstvo, inšpekcija, policija, geodetske evidence, terenski ogledi)? 5. Ali občina vodi evidenco nelegalno postavljenih objektov na območju Žabjaka? Če da, koliko takih objektov je evidentiranih in koliko postopkov je bilo sproženih zaradi črnih gradenj? 6. Koliko prijav oziroma pobud je občina v zadnjih treh letih podala pristojnim inšpekcijskim organom zaradi nezakonite zasedbe zemljišč ali nelegalne gradnje na območju Žabjaka? 7. Ali je občina v primerih, ko pozna dejanskega uporabnika zemljišča, temu izdala odločbo oziroma sprožila postopek za odmero NUSZ? Če ne, zakaj ne, če sama navaja, da je neposredni uporabnik pravi zavezanec? 8. Kako občina utemeljuje enakopravno obravnavo občanov, če pošteni lastniki in uporabniki redno plačujejo NUSZ, medtem ko nezakoniti uporabniki v praksi pogosto ostajajo neidentificirani, nesankcionirani in neobremenjeni z isto dajatvijo? 9. Kolikšna javna sredstva je Mestna občina Novo mesto v zadnjih letih vložila na območje Žabjaka, in kako ocenjuje učinek teh vlaganj glede na nadaljnje širjenje problematike nezakonitih zasedb in nelegalnih objektov? 10. Ali bo občina pripravila poseben operativni načrt za evidentiranje dejanskih uporabnikov nezakonito zasedenih zemljišč ter za dosledno odmero NUSZ tem osebam? Če da, v kakšnem roku? Če ne, zakaj ne? Zahteva Od občine pričakujem konkretne, številčne in preverljive odgovore, ne zgolj splošnih pojasnil o pravnih omejitvah. Če občina priznava, da je zavezanec za NUSZ neposredni uporabnik zemljišča, potem mora storiti vse, da tega uporabnika tudi ugotovi in obravnava enako kot vse druge občane. V nasprotnem primeru nastaja vtis, da so nezakoniti uporabniki v privilegiranem položaju, zakoniti lastniki pa brez učinkovitega varstva svojih pravic.

Odgovor

Občina razume zaskrbljenost glede razmer na območju Žabjaka in se zaveda, da javnost od nje upravičeno pričakuje učinkovito ukrepanje. Ob tem pa je treba poudariti, da občina pri ugotavljanju identitete oseb, ki uporabljajo zemljišča ali na njih postavljajo objekte brez ustrezne pravne podlage, ni vedno v položaju, da bi lahko samostojno in neposredno ugotovila njihovo identiteto. V primerih, ko bivanje oziroma uporaba zemljišč ni evidentirana v uradnih evidencah in ni pravno formalno urejena, so možnosti občine pri ugotavljanju dejanskega stanja omejene. Vprašanja nezakonitih posegov na zemljišča, varstva lastninske pravice in ugotavljanja identitete posameznikov v številnih primerih presegajo pristojnosti občine ter sodijo v okvir pristojnosti drugih državnih organov. Občina zato deluje v sodelovanju s pristojnimi institucijami, pri čemer se vse ugotovljene nepravilnosti sproti posredujejo pristojnim inšpekcijskim organom v nadaljnjo obravnavo.

Občina pri ugotavljanju dejanskega stanja poleg katastrskih podatkov uporablja tudi druge razpoložljive uradne evidence ter ugotovitve, pridobljene v okviru terenskih ogledov in postopkov. Kadar je identifikacija dejanskega uporabnika mogoča, se ta vključi v evidence in se mu nadomestilo tudi odmeri, sicer pa oviro pogosto predstavlja pomanjkanje ključnih osebnih podatkov (npr. EMŠO). Občina na območju Žabjaka trenutno evidentira en primer nezakonitega zasedanja zemljišča, pri čemer je bil podatek pridobljen na podlagi uradnih evidenc Geodetske uprave Republike Slovenije. V primerih, kjer zakoniti lastnik nima dejanske možnosti uporabe zemljišča, se NUSZ temu lastniku ne odmeri.

Ugotavljanje dejanskih uporabnikov zemljišč in izvajanje postopkov NUSZ se torej že izvaja po uradni dolžnosti, na podlagi uradnih evidenc in terenskih ugotovitev, ob aktivnem sodelovanju s Skupno občinsko upravo občin Dolenjske in Bele krajine (SOU ODBK). Mestna občina Novo mesto pri odmeri NUSZ deluje skladno z veljavno zakonodajo in na zaznane sistemske težave oziroma anomalije redno opozarja državo. Tam, kjer je identifikacija dejanskega uporabnika mogoča, se nadomestilo odmeri, v drugih primerih pa nadaljnje ukrepanje poteka v okviru pristojnosti drugih služb. Ko so podatki pridobljeni, se zavezanec tudi ustrezno evidentira. Občina ocenjuje, da vzpostavitev posebnega operativnega načrta zgolj za ta namen ne bi bistveno prispevala k večji učinkovitosti, saj se postopki že izvajajo sistematično in v okviru obstoječih pristojnosti. Ključno ostaja dosledno obravnavanje posameznih primerov in učinkovito sodelovanje vseh pristojnih organov.

Na območju Žabjaka se nadzor tako izvaja tudi preko SOU ODBK, ki redno spremlja stanje in dogajanje v romskih naseljih, predvsem s tedenskimi terenskimi obiski, ter ob ugotovljenih nepravilnostih vodi postopke v okviru svojih zakonskih pristojnosti.

Glede nelegalnih gradenj občina pojasnjuje, da vodi evidenco objektov na območju Žabjaka, ki so v lasti države in zasebnih lastnikov, nelegalne gradnje pa se redno prijavljajo ustreznim inšpekcijskim organom. V zadnjih treh letih je bilo za območje Žabjaka pristojnemu inšpektoratu posredovanih 13 primerov črnih gradenj, pri čemer je bilo ugotovljeno tudi, da je za večino objektov inšpekcija postopke že sprožila samoiniciativno. Prebivalci so ob tem s strani terenskih služb redno opozarjani na nedopustnost nelegalnih gradenj.

Na območju Žabjaka in širše romske problematike je bilo v preteklih letih vloženih približno 550.000 EUR namenskih državnih sredstev v prostorsko ureditev in komunalno infrastrukturo. S tem so bile vzpostavljene osnovne možnosti za legalizacijo objektov in priklop na infrastrukturo. V praksi se izkazuje, da Romi nimajo interesa za prevzem lastninske pravice na nepremičninah, prednostno zaradi obveznosti in bremena lastništva, relativno visokih stroškov (nadomestilo za ustanovitev stavbne pravice, komunalni prispevek v enkratnem plačilu, odkup zemljišča), neskladnosti obstoječih objektov z OPN in vprašljive požarne in statične varnosti teh objektov. MONM je zaradi nenadzorovanega širjenja nelegalnih gradenj državi podala naslednje konkretne pobude:

1.         Pospešitev postopkov izdaje odločbe o odstranitvi objekta.

2.         Določitev jasnega protokola ukrepanja med pristojnimi organi za učinkovitejše reševanje problematike (gradbena inšpekcija, CSD, policija).

3.         Lastnikom zasebnih (uzurpiranih) zemljišč, se omogoči (s spremembo zakonodaje) sprožitev razlastitvenega postopka v korist uzurpatorja zemljišča. To bi pomenilo izhod za lastnika, ki s takšnimi zemljišči ne more več razpolagati (ni možnosti rabe ali prodaje, plačujejo pa npr. katastrski dohodek, NUSZ ipd. (spremembe Zakona o romski skupnosti v Republiki Sloveniji ali Zakona o urejanju prostora).

4.         Zagotovi se možnost varčevanja denarne socialne pomoči pri pristojnem Centru za socialno delo za namene ureditve lastništva in legalizacije objektov (Zakon o socialno varstvenih prejemkih).

5.         V Zakonu o urejanju prostora se zagotovi umestitev plačila komunalnega prispevka na obroke za socialno ogrožene (sedaj možnost samo ob izboljšanju javne infrastrukture, ne pa tudi ob osnovni odmeri komunalnega prispevka).

6.         V Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev se doda izjema glede praga prihrankov posamezne osebe/ družine z namenom spodbujanja ureditve lastništva in legalizacije objektov.

Občina bo tudi v prihodnje v okviru svojih pristojnosti dosledno izvajala vse ukrepe ter si prizadevala za učinkovitejše sistemske rešitve v sodelovanju z državnimi organi.

Pripravila:

Polonca Lumpert Verček

Višja svetovalka za odmero nadomestila

Pia Svilan

Vodja Oddelka za ekonomiko nepremičnin

dr. Iztok Kovačič                                                                             doc. dr. Jana Bolta Saje

Vodja Urada za razvoj in prostor                                                Direktorica občinske uprave