Odgovore na vprašanja in pobude v skladu s Poslovnikom občinskega sveta Mestne občine Novo mesto pripravijo pristojni uradi občinske uprave.

Svetniki lahko svoja vprašanja oddate na povezavi.

Pred objavo jih potrdita direktor občinske uprave in župan.

901-0009/2026-660 901-0005/2026-616 901-0002/2025-598 Odmera NUSZ za objekte brez komunalne opremljenosti in obremenjevanje lastnikov v primerih nezakonito zasedenih zemljišč

Datum: 04. 06. 2026
Urad: Urad za infrastrukturo
Svetniška skupina: Samostojni svetniki
Svetnik: Silvo Mesojedec

Vprašanja, pobude in pohvale

Prejeti odgovor Mestne občine Novo mesto je v ključnem delu nezadosten, notranje protisloven in se očitno izmika bistvu problema. Občina v odgovoru hkrati navaja, da na območju Žabjaka izvaja redne tedenske terenske obiske, vodi evidence objektov, zaznava nepravilnosti, podaja prijave zaradi črnih gradenj, vlaga javna sredstva in spremlja razmere, obenem pa zatrjuje, da trenutno evidentira le en primer nezakonitega zasedanja zemljišča. Tak odgovor je glede na dejansko stanje na terenu težko verodostojen in odpira resen dvom o tem, ali občina s problematiko sploh upravlja resno, ažurno in odgovorno. Še bolj problematično je, da občina sama priznava, da je za odmero NUSZ zavezan dejanski uporabnik zemljišča, vendar hkrati ne poda jasnega odgovora, v koliko primerih je takšno odmero dejansko izvedla. To pomeni, da občina priznava pravno podlago, ne izkaže pa učinkovitega izvajanja. Takšno stanje ustvarja vtis neenake obravnave občanov, kjer zakoniti lastniki in uporabniki redno nosijo obveznosti, medtem ko se pri nezakonitih uporabnikih občina sklicuje na procesne težave in pristojnosti drugih organov. Zato zahtevam jasne, številčne in preverljive odgovore na naslednja vprašanja: Kako občina verodostojno utemeljuje navedbo, da na območju Žabjaka trenutno evidentira samo en primer nezakonitega zasedanja zemljišča, če pa hkrati sama priznava redne tedenske terenske obiske, vodenje evidenc objektov, prijave črnih gradenj in dolgoletno spremljanje razmer na tem območju? Koliko je vseh parcel na območju Žabjaka, za katere občina razpolaga s podatki oziroma sumi, da jih zakoniti lastniki dejansko ne morejo uporabljati zaradi nezakonite zasedbe, nelegalnih objektov ali drugih protipravnih posegov? V koliko konkretnih primerih je občina v zadnjih treh letih: zakonitemu lastniku ni odmerila NUSZ, ker ni imel dejanske možnosti uporabe zemljišča, dejanskemu uporabniku odmerila NUSZ, začela postopek ugotavljanja dejanskega uporabnika, pa ga ni zaključila? Občina navaja, da težavo pogosto predstavlja pomanjkanje osebnih podatkov, kot je EMŠO. Zahtevam pojasnilo, v koliko konkretnih primerih je bil prav to razlog, da NUSZ ni bil odmerjen, ter kateri organi so bili v teh primerih zaprošeni za sodelovanje pri identifikaciji oseb. Koliko objektov ima občina trenutno evidentiranih na območju Žabjaka in koliko od teh objektov je po oceni občine nelegalnih, neskladnih s prostorskimi akti ali postavljenih brez ustrezne pravne podlage? Občina navaja, da je bilo v zadnjih treh letih podanih 13 prijav zaradi črnih gradenj. Zahtevam podatek, v koliko od teh primerov je bil postopek pravnomočno zaključen, v koliko primerih je bila dejansko odrejena odstranitev objekta in v koliko primerih je bilo stanje na terenu dejansko sanirano. Ali je občina v katerem koli primeru, kjer je dejanskega uporabnika poznala ali ga je bilo mogoče razumno ugotoviti na podlagi terenskih ogledov, evidenc, prijav ali sodelovanja drugih organov, temu uporabniku izdala odločbo za NUSZ? Če da, koliko takih primerov je bilo? Če ne, zakaj ne? Kako občina utemeljuje načelo enakosti pred obveznostmi do občine, če redni občani plačujejo NUSZ, komunalne obveznosti in druge dajatve, medtem ko pri nezakonitih uporabnikih zemljišč očitno že več let ni vzpostavljen enako učinkovit sistem evidence, odmere in sankcioniranja? Občina navaja, da poseben operativni načrt ne bi bistveno prispeval k večji učinkovitosti. Na podlagi katerih merljivih rezultatov občina trdi, da so obstoječi postopki dovolj učinkoviti, če se problematika na terenu kljub tedenskim obiskom, prijavam in vloženim sredstvom očitno ne zmanjšuje? Ali bo občina občinskemu svetu predložila posebno pisno poročilo o stanju na območju Žabjaka, ki bo vsebovalo: -seznam evidentiranih nezakonitih zasedb zemljišč, -število evidentiranih objektov, -število nelegalnih gradenj, -število postopkov za NUSZ, -število prijav inšpekciji, -ter oceno učinkov dosedanjih javnih vlaganj? ZAHTEVA Od občinske uprave pričakujem, da na to dopolnilno svetniško vprašanje odgovori konkretno, številčno in brez splošnih izmikov na druge organe. Če občina trdi, da stanje spremlja sistematično, da ga redno nadzira in da ima vzpostavljene postopke, potem mora biti sposobna predložiti tudi jasne podatke, rezultate in odgovorne nosilce ukrepanja. V nasprotnem primeru je povsem upravičen vtis, da občina problema ne obvladuje, da postopki niso učinkoviti in da na tem področju ne velja enak standard obravnave za vse občane.

Odgovor

Mestna občina Novo mesto uvodoma pojasnjuje, da se zaveda zahtevnosti razmer na območju Žabjaka ter občutljivosti vprašanj, ki se nanašajo na nezakonite zasedbe zemljišč, nelegalne objekte, odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in enakopravno obravnavo zavezancev. Občina v okviru svojih zakonskih pristojnosti vodi postopke odmere NUSZ, spremlja stanje na terenu, obravnava prejete prijave in ugotovitve ter sodeluje s pristojnimi organi, pri čemer pa je treba jasno ločiti med podatki, ki jih občina vodi za namen odmere NUSZ, in podatki, ki so v pristojnosti drugih državnih organov, predvsem inšpekcijskih služb in drugih nadzornih organov.

Navedba, da občina na območju Žabjaka trenutno evidentira en primer nezakonitega zasedanja zemljišča, se nanaša na primere, ki so bili ugotovljeni in evidentirani v okviru postopkov odmere NUSZ ter na podlagi podatkov, s katerimi občina razpolaga v okviru svojih pristojnosti. Pri tem občina ponovno pojasnjuje, da večina zemljišč na obravnavanem območju ni v zasebni lasti, temveč je v lasti Mestne občine Novo mesto oziroma Republike Slovenije (Ministrstvo za obrambo). Podatki o uporabnikih posameznih zemljišč so bili pridobljeni tudi od navedenih lastnikov zemljišč, ki so občini posredovali podatke o uporabnikih. V enem primeru je bilo ugotovljeno, da gre za zemljišče v zasebni lasti, ki ga uporablja druga oseba brez ustrezne pravne podlage. V tem primeru lastniku zemljišča zaradi ugotovljene nemožnosti dejanske uporabe zemljišča NUSZ ni bil odmerjen. Tedenski terenski obiski, evidentiranje objektov in prijave nelegalnih gradenj ne pomenijo nujno tudi pravno ugotovljene nezakonite zasedbe zasebnega zemljišča za potrebe odmere NUSZ. Gre za različne postopke, različne pravne podlage in različne pristojnosti posameznih organov.

Občina ne vodi posebne ločene evidence vseh parcel, za katere bi obstajal zgolj sum, da jih zakoniti lastniki ne morejo uporabljati zaradi nezakonite zasedbe, nelegalnih objektov ali drugih posegov. Takšni primeri se obravnavajo posamično, v okviru konkretnih postopkov odmere NUSZ, na podlagi pritožb zavezancev, odzivov na predhodna obvestila o nameravani odmeri in razpoložljivih podatkov iz uradnih evidenc. Za namen postopkov NUSZ občina trenutno razpolaga s podatkom o enem formalno evidentiranem primeru nezakonite zasedbe zemljišča v zasebni lasti.

V zadnjih treh letih občina beleži štiri primere, v katerih zakonitemu lastniku NUSZ ni bil odmerjen, ker ni imel dejanske možnosti uporabe zemljišča. Postopki ugotavljanja dejanskega uporabnika zemljišč se izvajajo sproti v okviru rednih letnih postopkov odmere NUSZ. V primerih, ko je mogoče pridobiti podatke o dejanskem uporabniku nepremičnine in so izpolnjeni pogoji za odmero, se NUSZ odmeri temu uporabniku oziroma se odmera izvede v skladu z ugotovljenim dejanskim stanjem.

Občina je v postopkih odmere NUSZ zabeležila sedem primerov, v katerih ni bilo mogoče pridobiti vseh podatkov, potrebnih za identifikacijo posameznih zavezancev, med drugim tudi EMŠO številk. Občina pri pridobivanju podatkov uporablja uradne evidence, do katerih je upravičena dostopati v okviru svojih zakonskih pristojnosti, ter sodeluje s pristojnimi institucijami, zlasti s Skupno občinsko upravo občin Dolenjske in Bele krajine (SOU ODBK). Pri tem je treba poudariti, da pomanjkanje posameznega osebnega podatka, kot je EMŠO, ni edina ovira za odmero. Na posameznih lokacijah je namreč na zelo majhni površini evidentirano oziroma prijavljeno večje število oseb, kar lahko pomeni, da bi ob morebitni delitvi obveznosti na več oseb posamezni znesek znašal manj kot 5 EUR. V takih primerih Finančna uprava Republike Slovenije odločb o odmeri ne izdaja.

Na območju Žabjaka je trenutno evidentiranih 22 zavezancev za plačilo NUSZ. Na podlagi razpoložljivih podatkov in ugotovitev s terena občina ocenjuje, da so na območju Žabjaka vsi objekti, postavljenih brez ustrezne pravne podlage. Gre predvsem za enostavne objekte, barake, bivalne zabojnike, prikolice in druge podobne objekte, ne pa za klasične stanovanjske hiše.

Podatki o tem, v koliko od teh primerov so bili postopki pravnomočno zaključeni, v koliko primerih je bila odrejena odstranitev objekta in v koliko primerih je bilo stanje na terenu dejansko sanirano, so podatki, s katerimi v celoti razpolaga pristojni inšpekcijski organ. Občina lahko v okviru svojih pristojnosti poda prijavo oziroma pobudo, ne vodi pa inšpekcijskega postopka in ne odloča o odstranitvi objektov.

Občina pri odmeri NUSZ izhaja iz pravila, da je zavezanec za plačilo NUSZ neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe. To izhaja iz zakonske podlage in iz občinskega odloka. V primerih, ko zakoniti lastnik nima dejanske možnosti uporabe zemljišča, se mu NUSZ ne odmeri. V primerih, ko je dejanskega uporabnika mogoče ugotoviti in so izpolnjeni pogoji za odmero, se odmera izvede zoper dejanskega uporabnika oziroma se podatki vključijo v sistem odmere. Če identifikacija dejanskega uporabnika ni mogoča oziroma če občina ne razpolaga z zadostnimi podatki za izvedbo postopka, se odmera ne more zakonito izvesti zgolj na podlagi domnev ali splošnih zaznav s terena. Občina zavrača očitek, da bi nezakonite uporabnike obravnavala ugodneje kot druge občane. Pri odmeri NUSZ uporablja enak kriterij za vse zavezance: nadomestilo se odmeri osebi, za katero je mogoče ugotoviti, da je neposredni uporabnik zemljišča oziroma objekta in da so za odmero izpolnjeni zakonski pogoji. Objektivne težave pri ugotavljanju dejanskega uporabnika ne pomenijo neenake obravnave, temveč dejanske in pravne omejitve, s katerimi se občina srečuje pri izvajanju postopkov.

Občina ocenjuje, da se postopki ugotavljanja zavezancev in odmere NUSZ izvajajo sistematično v okviru obstoječih pristojnosti. Učinkovitost postopkov se kaže v sprotnem ugotavljanju dejanskega stanja, posodabljanju evidenc in postopnem vključevanju dodatnih zavezancev v sistem odmere. Priprava posebnega operativnega načrta zgolj za namen odmere NUSZ po oceni občine sama po sebi ne bi bistveno prispevala k večji učinkovitosti, saj se naloge preverjanja podatkov, ugotavljanja dejanskih uporabnikov in sodelovanja s pristojnimi organi že izvajajo v okviru obstoječih postopkov.

V zvezi z zahtevo po poročilu občina pojasnjuje, da je o podatkih, ki se nanašajo na odmero NUSZ na območju Žabjaka, že poročala v dosedanjih odgovorih, zaradi preglednosti pa jih v nadaljevanju ponovno povzema. Za namen odmere NUSZ je bil torej evidentiran en primer nezakonite zasedbe zemljišča, v zadnjih treh letih pa so bili evidentirani štirje primeri, ko zakonitemu lastniku NUSZ ni bil odmerjen, ker ni imel dejanske možnosti uporabe zemljišča. Evidentiranih je 22 zavezancev oziroma objektov v sistemu NUSZ. V zadnjih treh letih je bilo pristojnemu inšpektoratu posredovanih 13 primerov črnih gradenj. V preteklih letih je bilo na območje Žabjaka oziroma v okviru širše romske problematike vloženih približno 550.000 EUR javnih sredstev, predvsem za prostorsko ureditev in komunalno infrastrukturo. S tem so bile vzpostavljene osnovne možnosti za postopno urejanje območja, legalizacijo objektov in priklop na infrastrukturo, vendar vlaganja sama po sebi ne morejo odpraviti vseh nelegalnih posegov.

Pripravili:

Polonca Lumpert Verček

Višja svetovalka za odmero nadomestila

Pia Svilan

vodja Oddelka za ekonomiko nepremičnin

dr. Iztok Kovačič                                                                                 dr. Jana Bolta Saje

vodja Urada za prostor in razvoj                                                 direktorica občinske uprave