vodilna slika

Odgovore na vprašanja in pobude v skladu s Poslovnikom občinskega sveta Mestne občine Novo mesto pripravijo pristojni uradi občinske uprave.

Svetniki lahko svoja vprašanja oddate na povezavi.

Pred objavo jih potrdita direktor občinske uprave in župan.

901-0010/2026-674 Analiza učinkov in odgovornost za neuspeh večmilijonske investicije v območje Žabjaka

Datum: 09. 07. 2026
Urad: Urad za razvoj in prostor
Svetniška skupina: Samostojni svetniki
Svetnik: Silvo Mesojedec

Vprašanja, pobude in pohvale

Prejeti odgovor na moje prejšnje svetniško vprašanje glede problematike v območju Žabjaka 901-0009/2026-660 901-0005/2026-616 901-0002/2025-598 Odmera NUSZ za objekte brez komunalne opremljenosti in obremenjevanje lastnikov v primerih nezakonito zasedenih zemljišč je razkril globoko neskladje med trditvami občinske uprave in dejanskim stanjem, ki ga občani doživljamo na terenu. Še bolj skrb vzbujajoče pa postane, ko ta odgovor postavimo ob bok dejstvu, da je Mestna občina Novo mesto pred leti v ureditev tega območja vložila več kot 3,5 milijona evrov javnih sredstev z obljubo, da bo investicija prinesla sistemsko ureditev in izboljšanje razmer. Občina v svojem odgovoru priznava, da so praktično vsi objekti na tem območju nelegalni, da pri odmeri NUSZ obstajajo "objektivne težave" pri identifikaciji zavezancev in da se odgovornost za sankcioniranje črnih gradenj preprosto preloži na druge organe, pri čemer občina ne spremlja končnega rezultata. S tem je občina de facto priznala, da kljub ogromni finančni injekciji nima vzpostavljenih učinkovitih mehanizmov za zagotavljanje zakonitosti, reda in enakopravne obravnave vseh občanov. Stanje na terenu se ni izboljšalo; po mnogih kazalnikih je celo slabše. Namen 3,5-milijonske investicije ni bil zgolj polaganje komunalnih vodov, ampak ustvariti pogoje za legalizacijo, ureditev in integracijo, kar očitno ni bilo doseženo. Zato menim, da je nujno in v največjem javnem interesu, da občinska uprava pojasni, kako je mogoče, da je tako obsežna investicija pripeljala do tako poraznih rezultatov. Glede na navedeno od občinske uprave zahtevam jasne in natančne odgovore na naslednja vprašanja: 1. Analiza neuspeha investicije: Ali je občinska uprava kdaj naročila ali sama izdelala celovito evalvacijo porabe 3,5 milijona evrov, ki bi analizirala razmerje med vložki in doseženimi strateškimi cilji (npr. število legaliziranih objektov, povečanje vključenosti v sistem NUSZ, zmanjšanje števila nelegalnih gradenj)? Če da, zahtevam, da se ta evalvacija predloži občinskemu svetu. Če ne, naj uprava pojasni, zakaj tako pomembna investicija nikoli ni bila predmet evalvacije uspešnosti. 2. Odgovornost za stanje: Kdo znotraj občinske uprave ali širše je bil odgovoren za strateško načrtovanje, izvedbo in nadzor nad omenjeno investicijo? Kako uprava pojasnjuje dejstvo, da po tako veliki investiciji ni prišlo do pričakovanih sistemskih izboljšav, ampak do stanja, ki ga sama opisuje kot skupek nelegalnosti in postopkovnih ovir? 3. Finančna bilanca NUSZ na območju Žabjaka: Zahtevam, da občina za zadnjih pet let pripravi primerjalno tabelo: a) Koliko je znašal celoten strošek občine z območjem Žabjaka (ne samo investicije, ampak tudi stroški rednih tedenskih obiskov, administrativnih postopkov, prijav itd.)? b) Koliko prihodkov iz naslova NUSZ je občina v istem obdobju dejansko pobrala od zavezancev na tem območju? 4. Konkretni podatki o zavezancih za NUSZ: V odgovoru navajate, da je na območju 22 zavezancev za NUSZ. Zahtevam podatek, koliko od teh 22 zavezancev je v zadnjem letu dejansko plačalo odmerjeno obveznost in kolikšen je skupni znesek neplačanih obveznosti (dolga) s strani teh zavezancev. 5. Načrt za naprej – ali priznanje poraza?: Glede na to, da večmilijonska investicija ni prinesla rezultatov in da uprava zavrača idejo o posebnem operativnem načrtu, ker naj bi bili obstoječi postopki "sistematični", naj uprava odgovori: Kakšen je realen in konkreten načrt za reševanje stanja v Žabjaku? Ali pa bo občina enostavno odpisala 3,5 milijona evrov kot neuspešno investicijo in nadaljevala z neučinkovitimi postopki, ki ohranjajo stanje nezakonitosti in neenakosti? Odgovori naj bodo konkretni, številčni in utemeljeni z dokazili. Ne bom se zadovoljil s ponovnim prelaganjem odgovornosti ali sklicevanjem na "objektivne težave", ki so očitno postale sistemski izgovor za neukrepanje. Javnost in občani, ki redno poravnavajo svoje obveznosti, si zaslužijo vedeti, zakaj so bili milijoni njihovega denarja porabljeni tako neučinkovito.

 

Odgovor

Za celovito predstavitev aktivnosti in finančnih vidikov na območju Žabjaka so v nadaljevanju združeni podatki o namenu in vrednosti investicijskega projekta, dejanski vrednosti in financiranju projekta, ciljih investicije in njihovi realizaciji, spremljanju in evalvaciji investicije, razmerju med investicijo in širšimi cilji integracije, skupaj s podatki o odmeri NUSZ, številu zavezancev, višini odmerjenih obveznosti ter spremljanju realizacije plačil iz tega naslova.

Iz vprašanja izhaja predpostavka, da je bila na območju Žabjaka izvedena investicija v višini 3,5 milijona EUR, ki naj bi bila neuspešna. Takšna opredelitev ne upošteva dejanskega namena, obsega, strukture financiranja in rezultatov investicijskega projekta. Zato v nadaljevanju podajamo podatke o načrtovanih in dejansko porabljenih sredstvih, ciljih investicije, izvedenih aktivnostih ter načinu spremljanja njihove realizacije.

Namen in vrednost investicijskega projekta

Investicijski projekt prostorske in komunalne ureditve romskega naselja Žabjak–Brezje se je začel oktobra 2017 s potrditvijo Dokumenta identifikacije investicijskega projekta (DIIP). Iz dokumenta izhaja, da je bil projekt prednostno namenjen zagotovitvi prostorskih pogojev in dostopa do minimalne komunalne opreme v romskem naselju, s čimer so se vzpostavljali osnovni pogoji za izboljšanje bivalnega okolja, uresničevanje človekovih pravic in posebnih pravic romske ter skupnosti njeno postopno vključevanje v širše okolje.

V dokumentu je bila vrednost celotne investicije po stalnih cenah iz leta 2017 ocenjena na 3.495.637,92 EUR. Predvidene so bile naslednje aktivnosti:

  1. izdelava osnutka SD OPN 3 (2017);
  2. izvedba nujnih komunalnih in drugih ureditev v Brezju in vplivnem območju (2017–2018);
  3. izdelava usklajenega predloga SD OPN 3 in sprejem prostorskega akta (2018);
  4. izvedba komunalno-infrastrukturnih ureditev – 1. etapa (2018);
  5. izvedba komunalno-infrastrukturnih ureditev – 2. etapa (2019);
  6. izvedba komunalno-infrastrukturnih ureditev – 3. etapa (2020).

 

Dejanska vrednost in financiranje projekta

Investicijski projekt je bil financiran iz sredstev Mestne občine Novo mesto in sredstev državnega proračuna.

Stroški priprave prostorskega akta so znašali 137.776,16 EUR, od tega je Ministrstvo za okolje in prostor zagotovilo 127.404,47 EUR sofinanciranja.

Stroški izvedbe gradenj so znašali 3.005.324,41 EUR, od tega je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo zagotovilo 2.387.500,51 EUR sofinanciranja.

Skupni dejanski stroški investicije so tako znašali 3.143.100,57 EUR, kar je približno 10 % manj od vrednosti, ocenjene v letu 2017. Pretežni del investicije je bil financiran iz državnega proračuna, preostali del pa iz proračuna Mestne občine Novo mesto. Zato navedba o »porabi 3,5 milijona EUR« ne predstavlja dejanske končne vrednosti investicije, temveč njeno prvotno ocenjeno vrednost.

Cilji investicije in njihova realizacija

Investicijski projekt je bil zaključen s poročilom št. 35006-8/2017-44 z dne 30. 4. 2020, ki vsebuje tudi pregled realizacije zastavljenih ciljev. Z investicijsko dokumentacijo so bili določeni trije temeljni cilji:

Cilj 1: Pripraviti izvedbeni prostorski načrt za romsko naselje Žabjak–Brezje, s katerim se na obstoječih lokacijah predvidi komunalna oprema, potrebna za zagotavljanje kakovostnejšega bivalnega okolja, površine za razvoj družbene infrastrukture v podporo programom vključevanja ter površine za izboljšanje zaposlitvenih možnosti.

Cilj 2: Izvesti z izvedbenim prostorskim aktom načrtovano komunalno opremo.

Cilj 3: Določiti in komunalno opremiti gradbene parcele za fazno ureditev predvidenih stanovanjskih in drugih objektov.

Cilj 1 je bil realiziran s pripravo in sprejemom Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Novo mesto (SD OPN 3; Dolenjski uradni list, št. 15/18), ki ga je Občinski svet Mestne občine Novo mesto sprejel na 31. redni seji dne 12. 7. 2018. S prostorskim aktom so bile podrobneje določene in z vsemi deležniki usklajene prostorske rešitve za ureditev romskega naselja Žabjak–Brezje ter z njim povezane ureditve javnih cest, gospodarske javne infrastrukture in površin centralnih ter gospodarskih dejavnosti ob Mirnopeški cesti.

Cilj 2 je bil realiziran z izvedbo načrtovanih infrastrukturnih ureditev, med drugim:

  • rekonstrukcijo kategorizirane občinske javne ceste v Brezju (JP 799526) in ureditvijo novih varnih površin za pešce in otroke;
  • rekonstrukcijo priključka navedene občinske ceste na državno regionalno cesto III. reda Trebnje–Novo mesto (Bučna vas);
  • ureditvijo javne razsvetljave ob občinski javni cesti v Brezju;
  • izgradnjo novega avtobusnega postajališča za šolski avtobus;
  • izgradnjo večnamenskega skupnostnega centra s pripadajočo zunanjo in komunalno ureditvijo, namenjenega izvajanju programov vključevanja;
  • izgradnjo komunalne opreme, zahtevane za stanovanjska območja, vključno s komunalno-energetskimi vodi v regionalni cesti R3-651/1198 Mirna Peč–Novo mesto (Bučna vas) v dolžini 1.448 m;
  • izgradnjo steze za mešani promet pešcev in kolesarjev ob sočasni rekonstrukciji regionalne ceste R3-651/1198 v dolžini 1.448 m.

 

Cilj 3 je bil realiziran s parcelacijo površin javne infrastrukture in približno 150 gradbenih parcel na območju velikosti približno 6 ha, skladno z določili sprejetega prostorskega akta.

Spremljanje in evalvacija investicije

Občinska uprava je v času izvajanja investicijskega projekta pripravljala vmesna poročila, po njegovem zaključku pa tudi zaključno poročilo. Na tej podlagi so bili spremljani izvedba načrtovanih aktivnosti, poraba sredstev in doseganje ciljev investicijskega projekta.

Posebna naknadna evalvacija, ki bi uspešnost projekta presojala po kazalnikih, navedenih v vprašanju – na primer po številu legaliziranih objektov, številu zavezancev oziroma objektov, vključenih v sistem NUSZ, ali zmanjšanju števila nelegalnih gradenj – ni bila izdelana, saj ti kazalniki niso bili določeni kot neposredni cilji oziroma kazalniki uspešnosti predmetnega investicijskega projekta.

Cilj investicije je bil predvsem vzpostavitev prostorskih, infrastrukturnih in komunalnih pogojev, ki omogočajo nadaljnje urejanje območja: varen promet in dostop, določitev gradbenih parcel, pridobivanje upravnih dovoljenj za gradnjo, možnost priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter zagotavljanje prostora za izvajanje programov vključevanja.

Rezultati investicije so preverljivi tudi v uradnih evidencah. Zgrajena gospodarska javna infrastruktura je evidentirana v katastru gospodarske javne infrastrukture in predana v upravljanje, izvedene parcelacije so evidentirane v katastru nepremičnin, podatki o možnostih komunalnega opremljanja oziroma priključevanja zemljišč pa so razvidni iz ustreznih občinskih evidenc.

Razmerje med investicijo in širšimi cilji integracije

Pri presoji uspešnosti investicije je treba razlikovati med neposrednimi cilji investicijskega projekta in širšimi družbenimi učinki procesa vključevanja romske skupnosti.

Število legaliziranih objektov, vključevanje v sistem NUSZ in zmanjševanje števila nedovoljenih gradenj so pomembni kazalniki dolgoročnega urejanja območja in vključevanja njegovih prebivalcev. Vendar njihovo doseganje ni odvisno zgolj od izgradnje komunalne infrastrukture. Nanje vplivajo ravnanja lastnikov oziroma uporabnikov nepremičnin, postopki pridobivanja ustreznih dovoljenj, izvajanje pristojnosti različnih državnih in občinskih organov ter ukrepi na stanovanjskem, socialnem, izobraževalnem, zaposlitvenem in drugih področjih.

Predmetna investicija je ustvarila fizične in prostorske predpogoje, brez katerih številnih nadaljnjih ukrepov sploh ne bi bilo mogoče izvajati. Zato hitrosti oziroma uspešnosti celotnega procesa vključevanja ni mogoče enačiti z uspešnostjo ali neuspešnostjo konkretnega infrastrukturnega projekta.

Investicijski projekt je bil izveden v načrtovanem obdobju, v predvidenem vsebinskem obsegu in z nižjimi končnimi stroški od prvotno ocenjenih. Realizirani so bili vsi trije temeljni cilji, določeni v investicijski dokumentaciji: sprejet je bil ustrezen prostorski akt, izvedena je bila načrtovana komunalna in prometna infrastruktura ter določene in komunalno opremljene gradbene parcele.

Uspešnost investicijskega projekta je bila spremljana glede na cilje in aktivnosti, zaradi katerih je bil projekt odobren in financiran. Naknadno presojanje iste investicije izključno po kazalnikih, ki ob njenem načrtovanju niso bili določeni kot njeni neposredni cilji oziroma kazalniki uspešnosti, zato ne bi predstavljalo celovite presoje uspešnosti investicije.

To ne zmanjšuje pomena spremljanja nadaljnjega razvoja območja Žabjak–Brezje. Kazalniki, kot so legalizacija objektov, vključevanje v sistem NUSZ, zmanjševanje nedovoljenih gradenj ter drugi kazalniki socialnega in prostorskega vključevanja, so pomembni za presojo dolgoročnega napredka na tem območju, vendar jih je treba obravnavati v okviru pristojnih politik in ukrepov ter ob upoštevanju vseh dejavnikov, ki vplivajo na njihovo doseganje.

Eden od teh kazalnikov je vključevanje nepremičnin in zavezancev v sistem NUSZ. Na podlagi trenutno urejenih podatkov je tako za območje Žabjaka v odmeri NUSZ za leto 2026 evidentiranih 22 zavezancev, skupni znesek odmere pa znaša 1.396,80 EUR. Navedeni znesek predstavlja odmerjeno obveznost za tekoče leto in ne dejansko realiziranega prihodka iz tega naslova.

Evidentiranje plačil, pobiranje in morebitno izterjavo NUSZ izvaja Finančna uprava Republike Slovenije (FURS). Občina FURS posreduje podatke, potrebne za izvedbo odmere, ne vodi pa davčnih knjigovodskih evidenc o plačilih in stanju dolga posameznih zavezancev. Občina prejema nakazila prihodkov iz naslova NUSZ, v svojih rednih evidencah pa ne razpolaga z razčlenitvijo, iz katere bi bilo mogoče zanesljivo ugotoviti, koliko od 22 evidentiranih zavezancev z obravnavanega območja je v zadnjem letu v celoti poravnalo odmerjeno obveznost in kolikšen je skupni znesek njihovih trenutno neporavnanih obveznosti. Podatki o plačilih, stanju obveznosti in postopkih izterjave posameznih davčnih zavezancev so podatki iz davčnega postopka in se skladno z Zakonom o davčnem postopku varujejo kot davčna tajnost.

Tudi stroški dela zaposlenih, terenskih obiskov, administrativnih postopkov, priprave prijav in drugih aktivnosti se ne evidentirajo po posameznih naseljih kot samostojnih stroškovnih mestih, temveč po vsebini nalog, proračunskih postavkah in pristojnih organizacijskih enotah. Ker gre praviloma za aktivnosti, ki so del širšega izvajanja občinskih nalog, stroškov, ki bi jih bilo mogoče pripisati izključno območju Žabjaka, za nazaj ni mogoče objektivno in preverljivo izločiti iz občinskih evidenc.

Glede na način evidentiranja prihodkov in stroškov zahtevane petletne primerjalne tabele ni mogoče pripraviti neposredno iz obstoječih uradnih evidenc. Morebiten naknadni izračun bi temeljil na ocenah in ne bi predstavljal prikaza dejansko evidentiranih stroškov in prihodkov.

Navedene omejitve pri pripravi finančne primerjave ne zmanjšujejo pomena že doseženih in preverljivih rezultatov investicije. Z njo so bili vzpostavljeni prostorski, komunalni in infrastrukturni pogoji za nadaljnje urejanje območja Žabjak–Brezje, kar se odraža tudi v obsegu podatkov o nepremičninah in zavezancih, vključenih v odmero NUSZ.

 

Pripravili:

 

Izidor Jerala

podsekretar za prostorsko načrtovanje

 

Špela Bele Zatezić

vodja Oddelka za investicije

 

Polonca Lumpert Verček

višja svetovalka za odmero nadomestila

 

Pia Svilan

vodja Oddelka za ekonomiko nepremičnin

 

dr. Iztok Kovačič                                                                                 dr. Jana Bolta Saje

vodja Urada za prostor in razvoj                                                 direktorica občinske uprave

Nazaj na seznam